Loading

 Domača stran >> Kdo je Maitreja >> Maitrejev nauk

Maitrejev nauk

Aprila 1988 je tesen Maitrejev sodelavec, že dolgo časa uveljavljen član londonske azijske skupnosti, stopil v stik z neodvisno novinarko Patricio Pitchon. Z namenom, da bi bili objavljeni v reviji Share International in da bi bili na razpolago svetovnemu tisku, je začel s serijo krajših člankov, v katerih je predstavil nekatere Maitrejeve nauke in napovedi svetovnih dogodkov. Pozneje je Maitrejev sodelavec navezal stik še z enim novinarjem, kateremu je posredoval dodatne informacije. Maitreja svoj nauk podaja ustno, njegov sodelavec pa ga prenese novinarjem. Kot redni bralci Share Internationala že vedo, lahko članki pokrivajo zelo različne teme - od poplav v Bangladešu do naukov o samouresničenju. Mnoge teme se znova in znova ponavljajo, vsakič s kakšno dodatno Maitrejevo informacijo. Zaradi večje jasnosti smo izvlečke, ki so tu predstavljeni, združili po tematikah. Maitreja je to gradivo podal z namenom, da človeštvo še bolje pripravi na svoj prihod in da nam pomaga razumeti duhovne zakone,

Maitrejev kip iz 18. stoletja
ki vladajo našim življenjem. Napovedi svetovnih dogodkov, ki so vključene v mnoge intervjuje, so v prvi vrsti podane za osvetlitev enega najpomembnejših duhovnih zakonov, zakona vzroka in posledice. Maitreja pravi, da lahko samo z razumevanjem tega zakona in z delovanjem v skladu z njim razrešimo sedanjo socialno, politično, gospodarsko in ekološko krizo.

O miru v svetu, ki ga lahko dosežemo le z medsebojno delitvijo dobrin

Med letoma 1977 in 1982 je Maitreja prek Benjamina Crema telepatsko podal delčke svojega nauka, ki se nanašajo predvsem na potrebo po končanju lakote v svetu. V svetu je dejansko več hrane, kot bi jo potrebovali, da bi nahranili vse ljudi, kljub temu pa zaradi lakote umira več milijonov ljudi. To neravnovesje je eden od glavnih vzrokov, zakaj se Maitreja vrača v tem času.

Kako ste lahko zadovoljni z vašim sedanjim načinom življenja: ko milijoni stradajo in životarijo v bedi; ko se bogati ponašajo s svojim bogastvom pred revnimi; ko je človek sovražnik svojega bližnjega; ko nihče ne zaupa svojemu bratu?
Kako dolgo morete še živeti tako, prijatelji moji?
Kako dolgo lahko še prenašate to razvrednotenje?

Odkar je leta 1997 Maitreja podal to sporočilo, so nas pretresala nenehna poročila o lakoti v Afriki in o vse globlji bedi v drugih državah. Postopoma smo spoznali, da lakoto v svetu lahko odpravimo, da je to naša moralna dolžnost, saj vzrok za lakoto ni pomanjkanje hrane ali sredstev za pridelovanje hrane ampak socialne, politične in gospodarske nepravičnosti, ki ustvarjajo lakoto. Stradajo revni ljudje, pa naj bo v razviti ali nerazviti državi. To revščino pa ohranjajo in še zaostrujejo tako domače kot mednarodne institucije. Tako je prepad med revnimi in bogatimi vse globlji in sedaj predstavlja edino in največjo grožnjo svetovnemu miru.
      Eden od vzrokov, zakaj te institucije ne spremenijo svojega odnosa do tega problema, je samozadovoljstvo. Maitreja samozadovoljnost imenuje korenina vsega svetovnega zla. Samozadovoljnost tako posameznike kot institucije odtuji od resničnosti življenja in nam preprečuje, da bi poiskali učinkovite rešitve za naše probleme. Samozadoovolstvo je na koncu samouničujoče, uniči lahko cele civilizacije.
      Maitreja zelo jasno poudarja, da lahko, če se bomo tako odločili, spremenimo svoje načine dela, končamo lakoto in rešimo zajeten spisek problemov, s katerimi se sedaj soočamo in ki smo jih sami povzročili: "Problemi človeštva so resni vendar rešljivi. Rešitev imate na dosegu roke. Naj bo potreba vašega brata merilo vašega delovanja in rešite probleme sveta. Druge poti ni." Ko bomo ta nasvet sprejeli in začeli deliti dobrine, si bodo ljudje in narodi začeli zaupati. Ko bomo imeli zaupanje, bomo imeli tudi pravičnost. Ko bo zavladala pravičnost za vse, bomo imeli trajen in pristen mir.

O politiki

Naš planet sedaj prežema nova energija. Ta energija ravnovesja odplakuje negativne sile in v posamezniku ustvarja stanje budnosti. Pripeljala bo do popolnoma novega obdobja v življenju. Pod vplivom te energije se bo vedno več ljudi začelo upirati, kajti stare navade in stoletja stari umu vsiljeni vzorci ne bodo več sprejemljivi. Ljudje ne bodo več sprejemali vsiljenih rešitev.
      Danes se vlade po vsem svetu soočajo z navidez neobvladljivimi problemi. Toda povečevanje pregrad, ki jih ustvarjamo z raznimi predpisi in uredbami, ni prava rešitev, uči Maitreja, saj ljudi demoralizira in oslabi. Politika zatiranja se bo morala spoprijeti z vse večjo zavestnostjo ljudi. Ko bodo vlade izdale predpise in zakone z namenom, da utišajo tiste, ki so iz katerega koli vzroka nezadovoljni, bodo s tem izzvale eksplozije nemirov, ki jih nobena vojska ne bo mogla zaustaviti.
      "Kjer ne bodo prisluhnili glasu ljudstva, tam bodo revolucije," pravi Maitreja. To ni napoved, ampak prepoznanje neizbežnih posledic. Ni dima brez ognja, pojasnjuje Maitreja; če pridušite dim, bo prišlo do eksplozije. Isti zakon vzroka in posledice, ki velja za naravo, velja tudi za človeška bitja.
      Nova energija osvobaja človekov višji jaz navezanosti na življenje in politiki spoznavajo, da je volja ljudi tista, ki je pomembna. Umetnost razmejevanja v politiki se končuje, nov pristop, ki spoštuje harmonijo, pa bo kmalu uspel.
      Nova politika ne bo več temeljila na izmih, kot so kapitalizem ali socializem, ampak na samospoštovanju, tako posameznika, kot tudi naroda. Neodvisnost, svoboda in odrešitev bodo postali cilj vsakogar, kajti vsi imamo skupen izvor.
      Resničnost globalne povezanosti bo postala v naši zavesti potrjeno dejstvo. Ko se bo to zgodilo, bo resnica, da smo vsi ljudje bratje, vse bolj prodirala v družbene strukture in praktične programe.
      Narodi lahko doživijo in bodo doživeli bratstvo, združili bodo svoja prizadevanja, da bi dosegli skupne cilje.

O tržnih silah in komercializaciji

Po Maitrejevih besedah so se 'stroji vojne' ustavili. Hladna vojna je končana. Nihče več ne verjame, da bi se Združene države in Rusija še lahko uničili v jedrskem spopadu.
      Toda, kot pravi Maitreja, energija, ki je ustvarjala vojne, ne more kar izginiti; nekam mora iti. Ta energija se je prosto potikala po svetu in si nenadoma našla novo zatočišče. Zatekla se je v komercializacijo, ki jo ustvarjajo tržne sile. To predstavlja novo resno grožnjo človeštvu, eno takih, ki lahko ogrozi človeška življenja. "Tržne sile," pravi Maitreja, "so sile pokvarjenosti, zmede in nereda in povzročajo tekmovanje in primerjanje. Opustošile so socialno življenje in naravo. Ljudje so v imenu dobička in izgube dobesedno obsojeni na smrt."
      Nova veroizpoved supersil je postala 'ekonomija', ta pa je duša komercializacije. To je nova resna grožnja svetu. Komercializacija je bolj uničevalna kot kakršna koli jedrska bomba. Značilnost komercializacije je pohlep, kar pomeni kopičenje bogastva, medtem ko drugi stradajo.
      Komercializacija je okužila vse narode in je del vzorca, ki bo povzročil dokončen zlom svetovnih borz, ki se je že začel na Japonskem. Po tem zlomu bo prva dolžnost vlad, da nahranijo ljudi in jim zagotovijo primerno prebivališče. Takoj zatem prideta na vrsto zdravstvo in izobraževanje, čisto nazadnje pa obramba. Na kratko povedano, zlom borze bo vodil do zamenjave vrstnega reda prioritet.
      V novih socialnih sistemih bo socialna zavest vodila tržne sile in ne obratno.

O kriminalu, nasilju in drogah

Družba kot celota se sedaj poizkuša znebiti vezi v katere je ujeta. Pri tem osvobajanju so izbruhi kriminala, podkupovanja, narkomanije in nasilja na začetku neizbežni. Mesta so tisti kraji, pravi Maitreja, kjer se 'razplamteva kriminal', kjer se ljudje vdajajo drogam, kjer se pojavljajo seksualno nasilje, umori in drug kriminal.To izgorevanje prinaša na površje vso umazanijo in kriminala, ki se sedaj pojavlja, niti policija niti vojska ne bosta mogli uspešno obvladovati. Po Maitrejevih besedah je za reševanje problemov kriminala in nasilja potrebno, tako kot za vse ostale probleme, primerno razčleniti vzroke za njihov nastanek.
      Maitreja pravi, da so samo politiki krivi za obup tistih, ki se vdajajo drogam. Če ljudje živijo v taki stiski, da se ne morejo niti primerno hraniti, bodo živeli v obupu. Prodajali bodo svoja telesa, kradli in nazadnje končali v zaporu. Če ljudje nimajo prihodnosti, ker nimajo niti ustrezne prehrane, se bodo zatekli k drogam, da bi pozabili na svoj obup. Od drog pa ni daleč do kriminala, tudi do umorov.
      Grožnje, ki družbi predstavljajo droge, ni mogoče odpraviti s strahom pred zakoni. Za preganjanje organiziranih tolp proizvajalcev mamil bo potreben strog policijski nadzor, toda to ne bo pomagalo posameznikom, ki so z drogami zasvojeni. Narkomani duhovno stradajo in so skrajno samoodtujeni. Ker postane življenje na ta način brez pomena, si ljudje želijo končati svoja življenja in tako z uživanjem drog izvedejo počasen samomor.
      Če življenje nima pomena, potem je pomen tisto, kar je treba ponovno najti. Da bi se to zgodilo, se mora oseba doživeti na drugačen način, doživeti mora občutek lastne vrednosti. Ko se enkrat to zgodi, lahko začne rasti v samozavedanju. Človek mora imeti s svojim notranjim svetom pravilen odnos in za to ni nobenega nadomestila, uči Maitreja.
      V tem trenutku je za nasilne in nevarne kriminalce zapor edina rešitev. Število zapornikov narašča in je sedaj doseglo kritično točko. Toda, kot pravi Maitreja, problema kriminala ni mogoče rešiti s tem, da ljudi pošljemo v ječo. Zaporniki se bodo uprli, kajti močno si željo, da bi se osvobodili prekomernih pravil in predpisov.
      V svet je bila poslana energija, ki nevtralizira negativne sile. Ščasoma bo v sodnem sistemu prišlo do določenih sprememb, tako da majhna in manj pomembna kriminalna dejanja ne bodo več vodila do zaporne kazni. Ko bo svetovna napetost začela popuščati in ko se bo načelo delitve z raznimi socialnimi, ekonomskimi in političnimi reformami začelo uveljavljati, se bodo ljudje čutili manj ogrožene in v svetu bo vse manj kriminala.

O okolju

Varstvo okolja bo po vsem svetu postalo prednostno vprašanje. Ta napoved je bila dana leta 1988, vendar takrat še noben politik tega vprašanja ni jemal resno. Sedaj je skrb za okolje že prisotna. Rast skrbi za okolje je posledica vse večje ozaveščenosti v svetu. Kot pravi Maitreja, obstaja vez med notranjim in zunanjim okoljem: v trenutku, ko se zaveste sebe, pride okolje znotraj vašega razuma, čustev in telesa pod vaš nadzor. To zavedanje vas vodi, da se ozrete v zunanje okolje.
      Poleg tega obstajajo tudi povezave med negativnimi silami, ki jih je ustvarilo človeštvo in dogajanji v naravi. Teh povezav sedaj še ne zaznavamo, vendar bodo postopoma postale vse vidnejše in jih bomo čedalje bolje razumeli. Mnoge naravne nesreče, kot so poplave, potresi in suše, so odzivi na dejavnosti človeštva.
      Uporaba jedrske energije po zakonu vzroka in posledice na primer ustvarja povratne učinke. Obstaja razlika med uporabo energije znotraj naravnih evolucijskih danosti in med manipuliranjem z energijo. Ker je pri slednjem moteno naravno ravnotežje, to vedno privede v težave. Mlin na veter uporablja moč vetra za ustvarjanje energije, 'nadzorovana' podzem ska jedrska eksplozija pa po drugi strani manipulira z energijo in moti ravnotežje zemlje. To lahko in tudi zares povzroči potrese.
      Človeška bitja so povezana med seboj in načeloma lahko do določene ideje v vsakem trenutku pride kdor koli, kjer koli že je. Jedrsko orožje podobno povezuje tako energija, kot miselne tvorbe. Za vsem dogajanjem v naravi in za vso miselno aktivnostjo človeka stoji ena in ista energija.
      Nove energije, ki sedaj prežemajo planet, bodo svet postavile v novo ravnovesje. Narava in ljudje se bodo na to tvorno odzvali. Zaradi te energije ravnovesja bodo ljudje lahko začeli živeti v tesnejši povezavi z naravo. Kraljestva rastlin, živali in ljudi se bodo uskladila. Nobene potrebe po jedrski energiji ne bo več. Energijo sonca bomo uporabljali za segrevanje, transportno in prometno industrijo.
      Uničevalne sile, ki so posledica človeškega ravnanja, se sedaj preusmerjajo tako, da bodo postale ustvarjalne. Zaradi večje skladnosti med naravo in človeštvom bodo ljudje srečnejši, kajti vznemirjati okolje pomeni vznemirjati svojo lastno naravo.

O umetnosti samouresničitve

Maitreja pravi: "Nisem prišel zato, da bi ustanovil novo religijo. Prišel sem učit umetnost samouresničitve, kar ni ne ideologija, ne religija. Koristi tako verujočim kot neverujočim. Preko vas se trudim izraziti tisto, kar sem; zato sem prišel."
      "Če me boste poosebljali", opozarja Maitreja, "boste povzročili samo zmedo, kaos in uničenje. Če paradirate z mojim imenom, ne veste, kdo sem. Celo moja znamenja ustvarjajo samo trenutno srečo. Najsrečnejši je tisti trenutek, ko me vidite v svojem srcu."
      "Nisem prišel zato, da bi begal ali vznemirjal ljudi. Ko me bodo ljudje izkusili, bodo prvič prepoznali namen življenja." Ne boste čutili, da živite jalovo življenje, temveč da je v vas mojster, ki vas vodi. Ta občutek ponotranjenosti vam bo izoblikoval nov pogled na življenje. Čutili boste, da uživate življenje. Izpolnitev boste našli v sebi. Vse je v vas. Ko se bo to zgodilo, se ne boste odzvali z jezo. Z občutkom nenavezanosti boste izkusili moč boga. Bog je v ozadju vsega.
      "Edino, kar je pomembno, je višji jaz," uči Maitreja. "Vi ste ta višji jaz, "nesmrtno bitje." Trpljenje se pojavi zaradi poistovetenja s čemer koli in vsem, kar ni višji jaz. Vprašajte se: "Kdo sem jaz?" Videli boste, da se istovetite bodisi z materijo (telesom), z mislijo (umom) ali z močjo (duhom). Vendar pa niste nič od tega. "Um, duh in telo so Gospodova svetišča; višji jaz v njih izkuša Gospodovo najvišje bitje in postajanje."
      Duh je v sanskrtskem izrazoslovju šiv-šakti, ki je energija. Um je brahma, ki je tvorba misli. Telo je prakriti, ki je materialna substanca in jo lahko dojemamo tudi kot materialno dejavnost. Na te pojme lahko gledamo kot na objektivna dejstva, lahko pa o njih razmišljamo tudi kot o gibanju oziroma procesih.
      Usoda višjega jaza je, da je svoboden. Če ga opazujemo v njegovi svobodi, v njegovem bitju, se imenuje atman. Znotraj omejitev časa in prostora, v svojem postajanju, je duša ali dživa. Višji jaz ni energija (šiv-šakti, duh); višji jaz ni tvorba misli (brahma ali um); višji jaz ni materialna dejavnost (prakriti, telo). Usoda višjega jaza je, da po svoji volji vstopa v ta Gospodova svetišča in jih zapušča.
      Na šivo in brahmo lahko gledamo kot na dva vidika trojstva, ki vključuje višnuja, vzdrževalni vidik. Če posameznika obvladuje šiv-šakti, lahko izvaja čudeže. Kljub temu pa ta posameznik deluje brezizrazno in daje vtis odmaknjenosti. Če posameznika obvladuje brahma, je lahko filozof, vendar pa je ujet v to tvorbo misli. Če posameznika nadvladuje vidik višnuja, lahko daje in je pri tem zelo velikodušen. Morda postane celo svetnik, vendar pa je tudi to lahko ječa. V 60-ih letih so se "hipiji" odzvali na vidik višnuja, potem ko so bili razočarani nad močjo (šiv-šakti) in umom (Brahma).

Bitje je večno, Postajanje je začasno. Višji jaz izkuša oboje.
Bitje in postajanje sta dva načina obstoja. Bitje je nespremenljivo, medtem ko je postajanje proces razvoja v času in prostoru. Človek je v svojem bitju višji jaz. V svojem postajanju je duša - odsev višjega jaza.
      Višji jaz je priča. Igra "mini-vlogo" Vsemogočnega. Višji jaz je iskra Vsemogočnega. "So trenutki, ko se zaveš, da je nekdo za tabo, v tebi, nad tabo, okoli tebe - nekaj je prisotno. Ta "nekaj"," pravi Maitreja, "je Vsemogočni. Ni vključen, ne sodeluje, temveč opazuje. Nikomur se ni treba naprezati za ta korak. Vsakdo je v tej etapi usposobljen za to. Nato, ko bo vaše zavedanje rastlo, če boste izvajali disciplino nenavezanosti, me boste spoznali v moji celovitosti. Tisti trenutek, ko pomislite name, sem z vami."
      Višji jaz se razodeva skozi zavedanje. Višji jaz povzroča, da se um, duh in telo zavedajo resničnosti in jim omogoča, da se v skladu s tem odločajo. Maitreja pravi: "Naj vaše zavedanje raste. Zavedanje bo, skupaj z inteligenco, vodilo um, duha in telo. To bo ustvarilo harmonijo med umom, duhom, telesom in višjim jazom." Potem lahko višji jaz uporabi sile življenja zato, da preobrazi stvari, da dela "čudeže". Um, duh in telo so samo izrazna sredstva višjega jaza.
      Zavedanje je luč življenja. Kar koli je storjeno zunaj zavedanja, vodi v uničenje. Vse misli, ki vas vodijo v sebičnost, vas vodijo stran od zavedanja. V za vedanju ni spomina. Spomin obstaja samo v umu. Vse borbe in skrbi so v umu, nikoli v zavedanju. Trpljenje, depresija in sla po drogah so le stanja uma. Zavedanje vas osvobaja in vam omogoča, da uživate življenje.
      Ko zavedanje še spi, um, duha in telo nadzorujejo "izmi" in ustvarjajo razcepe. To je maja - iluzija. Ko vas nadzoruje in vodi zavedanje, vam "izmi" ne morejo priti do živega. Zavedanje lahko celo povzroči, da se kralj odpove svojemu kraljestvu, uči Maitreja. Privilegiji razdvajajo in zanikajo enost z bitjem v vas. "Izmov" se ne da zavreči naenkrat. So koraki na poti. Zavedanje nadzoruje hitrost evolucije. V zavedanju ni nobenega bremena. Ostanete čuječi, neomadeževani, čisti. Izkušate milino, mir in srečo. To so Gospodovi blagoslovi.

Praksa samouresničevanja
"Eden od najlažjih načinov, da me spoznate," pravi Maitreja, "je da ste pošteni v mislih, iskreni v svojem duhu, da hranite svoje telo s pravilno prehrano in da se vadite v nenavezanosti. Tako ustvarjate harmonijo. Ko izkusite v sebi višji jaz in spoznate, da ste nesmrtno bitje, povsem ločeno od uma, duha in telesa, se naučite ustvarjalno in zavestno uporabljati ta Gospodova svetišča. Temu samodejno sledi proces zdravljenja."
      Toda ljudje sprašujejo: "Kako naj začnemo? Kako naj se vadimo v iskrenosti?" Razmislite o pogosto uporabljenem izrazu "pogovarjati se z nekom od srca k srcu", odgovarja Maitreja. Kaj to pomeni? Pomeni, da se kažete takšni, kot ste v resnici, da komunicirate iz središča - svojega središča - iz višjega jaza. Vadite se v tem. To bo preobrazilo vas in ljudi okoli vas.
      Srca ni nikoli omadeževano ali prizadeto; je sedež duše. Um je tisti, ki nas vodi na kriva pota. Mir, blaženost, sreča in milina so lastnosti srca. "Če se uglasite z "občutki srca"," uči Maitreja, "lahko izkusite svojo naravno nedolžnost, nedolžnost ki ste jo poznali kot otroci. Ne "vizualizirajte" srca. Kajti to je le um, ki skuša s svetilko najti izvor luči."
      Maitreja uči, da vsakdo potrebuje ta "notranji prostor", kjer ni nobene smeri in kjer vam nihče ne govori, kam morate iti in kaj morate narediti. Nihče vas ne more voditi. Rodili ste se, da bi se zavedali sebe, da bi spoznali mojstra v sebi. Vaš notranji prostor je posvečen. V njem se vse stvari, vse težave raztopijo. To je kraj, kamor se zatečete, ko rečete svojim bratom, da ste utrujeni, prestrašeni in naveličani, ko hočete biti v miru sami s seboj, da bi postavili stvari na svoje mesto.
Maitreja meni: "Ta prostor vam je bil dan zato, da bi se zmeda in kaos okrog vas raztopila. Nikoli ne smete prepustiti tega prostora nikomur razen svojemu resničnemu jazu. Meditacija je v resnici potovanje nazaj v ta prostor, da bi našli mir in srečo.

Bodite to, kar ste
"Bodite to, kar ste," nam pravi Maitreja. "Ne sledite drug drugemu. Če se boste vadili v poštenosti uma, iskrenosti duha in v nenavezanosti, boste spoznali svoj višji jaz, spoznalli boste mene, spoznali boste Gospoda." Če sledite drugim, namesto da bi bili to, kar ste, izgubljate svojo iskrivost in ne morete odsevati luči individualnosti. Brez te luči ni v življenju možen nikakršen napredek.
      Slediti drugemu pomeni posnemati, oponašati ali istovetiti se z njim ter ob tem pozabljati na svoj resnični jaz. Kot primer lahko vzamete slavne zvezde iz sveta zabave. Mnogi oboževalci se poskušajo oblačiti in vesti tako kot oni, vendar pa jih to ne osrečuje in zadovoljuje.
      Naloga mojstra je prebuditi višji jaz v notranjosti. Ko vi sami spoznate svoj višji jaz, lahko prebujate druge. Vendar pa prebuditi nekoga drugega ne pomeni metati nanj svoje sence. Ko se višji jaz prebudi, se človek naravno začne razvijati, izpolni svojo usodo in uživa blagoslove Gospoda. Hitrost, s katero se razvija vsak posameznik, je na ta način mogoče spoštovati: "Naj pogan verjame v kamen, kajti brez Gospoda ne bi obstajal noben kamen." Pomemben je pravilen odnos med višjim jazom, umom, duhom in telesom.
      Kar koli počnete v življenju, uči Maitreja, se ob tem urite v nenavezanosti in dosegli boste ravnovesje. Izkusili boste sile življenja, ki bodo prehajale skozi vaš um, duh in telo in kljub temu ne boste v njihovi oblasti. "Ko vam bo to uspelo, se bo odprlo "tretje oko" in sposobni boste zaznati to, kar se dogaja okoli vas ter predvideti dogodke." Usoda in razvoj vsakogar je, da bo dosegel to stanje.
      Nenavezanost je proces, v katerem človek opušča istovetenje z materialnim vidikom (telo), z miselnim vidikom (um) in z energijskim vidikom, oziroma vidikom moči (duh). Tako spozna in postane višji jaz.
      Višji jaz je brezkončen. Zavedanje je brezkončno, medtem ko imajo um, duh in telo začetek in konec. Zakoni stvarjenja so v umu; univerzalna energija je v duhu; mesto, kjer se stvarjenje materializira, je fizično telo. Če je nenavezan, Višji jaz izkuša pojave v umu, duhu in telesu, ne da bi postal odvisen od njihovih čudežnih moči.
      V bistvu je nenavezanost tista, ki višji jaz, ko opazuje božanske moči, rešuje pred ujetostjo v verige življenja.
      Če se ne prepoznavate kot višji jaz, lahko postanete navezani na telo, um ali duh. Če ste navezani na telo, boste odkrili, da materialnim željam in čutnim užitkom ni ne konca ne kraja. Pohlep narašča, iskanje se nadaljuje in zadovoljitev se vam nenehno izmika. Ko ste nenavezani, višji jaz izkuša te moči in obenem omogoča izponitev božanskega namena. Posedovati ne pomeni le zlorabiti, temveč tudi napačno usmeriti in ovirati.
      Pravi duhovni zdravitelji, na primer, Gospodu dovolijo, da deluje skoi nje, vendar pri tem ostajajo nenavezani tako na vzrok (Gospodova volja) kot na učinek (ozdravitev določenega posameznika). To je razlog, zakaj je pomembno ostati nenavezan tako na uspeh kot na neuspeh. Nekateri posamezniki ozdravijo, nekateri ne ozdravijo. Če si ničesar ne prisvajaš, se ponos ne more razbohotiti in vse je usklajeno z duhovnim zakonom. Niste vi tisti, ki zdravite, temveč Gospod. Višji jaz to ve. Opravljajte svoje delo z nenavezanostjo in prepustite posledice Gospodu.
      Obvladati nenavezanost je umetnost. Z njeno pomočjo se bodo znanstveniki učili zakonov fizike in kemije (zakoni stvarjenja) in jih uporabili tako, da bodo ustvarjali stvari, ki so usklajene z bogom. Umetnik bo s pomočjo nenavezanosti sposoben opisati boga skozi svoje lastne izkušnje. Mi vsi smo opazovalci v tem neizmernem stvarstvu. Če opazujemo z močnim občutkom nenavezanosti, bomo v njem prepoznali lepoto, ravnovesje in harmonijo.
      Celo tat lahko izkusi zavedanje, ki se prebuja z nenavezanostjo. Če pride tat k vam, pravi Maitreja, mu ne pridigajte, to ne bo imelo haska. Učite ga naj bo pošten glede tega, kar počne. Tat bo postopoma osvojil nenavezanost. Nenavezanost razjasnjuje misterije življenja in tat bo v nenavezanosti nazadnje spoznal, da se um odziva na posebno miselno tvorbo.

O prihodu

Celo ko me boste videli, ne tecite za menoj. Če boste tekli za menoj, me boste izgubili. Če se hvalite z menoj, me ne poznate. Ne morete si me lastiti - pripadam vsem.

Nisem prišel, da bi ustvarjal sledilce. Vsak izmed vas bi se moral še naprej razvijati v okviru svoje religiozne tradicije. Spoštujte svoje religije, svoje ideologije - na kratko, svoje miselne predstave in izkusili boste mojstra.

Ne želim, da verjamete vame. Želim, da me izkusite.

Če se mi boste približali za en korak, se vam bom jaz približal za dva. Posodil vam bom svojo moč. Vedno sem z vami.