Maitrejeve prioritete

Da bi človeštvu pomagal pri preobrazbi sveta, je Maitreja svetovni učitelj izoblikoval določene prioritete. Te prioritete pokrivajo osnovne potrebe vsakega moškega, ženske in otroka: zadostna in primerna oskrba s hrano, prebivališča za vse ljudi, zdravstvena oskrba in možnost šolanja morata postati splošni pravici. Naslednji prioriteti sta obnovitev okolja in vzpostavitev miru.
      Te cilje lahko dosežemo s pravičnejšo delitvijo svetovne hrane in virov. Maitreja pravi: "Če ne bomo delili dobrin, ne bo pravičnosti. Če ne bo pravičnosti, ne bo miru. Če ne bo miru, ne bo prihodnosti."

• Človeštvo na razpotju
• Gospodarska nepravičnost in socialni nemiri: ali je rešitev delitev dobrin?
  (Intervju z Benjaminom Cremom)
• Splošna deklaracija o človekovih pravicah - od besed k dejanjem
• Oglejte si razstavo fotografij Unicefovih fotografov, ki so bile objavljene na zadnjih straneh revije Share International.

Preštevanje žrtev

"Povsod po svetu so moški, ženske in majhni otroci, ki ne premorejo najosnovnejšega za preživetje; vse polno jih je po mestih najrevnejših držav. Ta zločin me navdaja s sramom. Bratje moji, kako lahko gledate, da ti ljudje umirajo pred vašimi očmi, in pri tem sebe imenujete ljudje? Moj načrt je rešiti te moje malčke lakote in nepotrebne smrti. Pokazati vam želim, da je pot iz vaših težav v tem, da ponovno prisluhnete glasu boga v vaših srcih, ki pravi, da delite plodove tega tako darežljivega sveta s svojimi brati in sestrami."
      Maitreja, iz sporočila št. 11.

ČLOVEŠTVO NA RAZPOTJU

Človeštvo je na razpotju. Ena pot v prihodnost vodi v vse večjo socialno in gospodarsko razdeljenost, uničenje okolja, v vojne in ogrožanje planeta. Druga pot vodi v vse večjo skladnost, gospodarsko in okoljsko uravnoteženost, v zlato dobo miru.
      Na srečo imamo na tej kritični točki zgodovine med sabo skupino izrednih duhovnih učiteljev, ki nam lahko pomagajo in nas vodijo po poti miru. Toda to vodstvo moramo izbrati prostovoljno in začeti aktivno delovati za rešitev naših največjih svetovnih problemov.
      Med najnevarnejšimi je naraščajoča neenakost med tistimi, ki "imajo" in tistimi, ki "nimajo". Na primer:

• 225 najbogatejših ljudi na svetu ima skupaj več kot 1000 milijard dolarjev, kar je enako letnemu dohodku najrevnejših 47 odstotkov svetovnega prebivalstva.
• Med 4,4 milijardami ljudmi, ki živijo v deželah v razvoju:
  • živijo skoraj trije od petih brez osnovnih sanitarij,
  • je skoraj eden od treh brez čiste pitne vode,
  • je ena četrtina brez ustreznega prebivališča,
  • živi eden od petih izven dosega sodobne zdravniške oskrbe,
  • je eden od petih otrok podhranjen in enak odstotek otrok ne konča petega razreda osnovne šole.
• Celo v ZDA, v najbogatejši deželi na svetu, je približno 12 milijonov družin na robu lakote in vsaj 700.000 ljudi je vsako noč brez strehe nad glavo.

      Te naraščajoče razlike med bogatimi in revnimi nas vse bolj ogrožajo, kajti kriminal, socialni nemiri, državljanske vojne, ilegalna priseljevanja in onesnaževanje okolja, ki iz tega izhajajo, ne upoštevajo nacionalnih niti lokalnih meja.

Svetovna poraba
Pohlep maloštevilnih je ogrozil prihodnost planeta. Svetovna poraba dobrin in storitev, ki jo obvladuje 20 % najbogatejših, je leta 1998 dosegla 24 tisoč milijard dolarjev, kar je dvakrat več kot leta 1975. Poročilo ZN o človeškem razvoju zaključuje, da "nezadržna rast porabe predstavlja za okolje pritisk brez primere." To poročilo, poleg drugih navaja uničevanje gozdov, izčrpavanje svetovnih zalog čiste vode, onesnaževanje zraka, izčrpavanje rodovitne zemlje, širjenje puščavskih površin, izumiranje živalskih vrst, dramatično povečevanje izgorevanja fosilnih goriv, ki povzroča zviševanje temperature v ozračju. Seznam naraščajočih okoljskih problemov je skoraj neomejen.
      "Nekateri osnovni sistemi življenja na Zemlji so že skoraj na 'točki brez povratka'," pravi Brian Halwell, predstavnik organizacije Worldwatch. "Take stopnje porabe ne moremo večno vzdrževati."

Odgovor je pravična delitev dobrin
Kaj bi lahko naredilo človeštvo, še posebej ljudje v razvitem svetu, da bi njihov način življenja postal manj uničevalen in bolj znosen, preden bo prepozno?
      Po mnenju predsednika ameriške centralne banke Alana Greenspana je rešitev že vidna.
      "Ni verjetno, da lahko Združene države ostanejo oaza blagostanja, na katero ostali svet, ki je pod vse večjim stresom, ne more vplivati," pravi Greenspan. Toda "stres" propadajočih gospodarstev v Aziji in Rusiji ter vse večji nemir v Latinski Ameriki in Vzhodni Evropi ne ogrožajo le oaze v Združenih držav, ampak tudi ves ostali svet. "Svetovno gospodarstvo je v godlji," je priznal višji uradnik v Mednarodnem denarnem skladu (IMF).
      Napore Greenspana in njegovih kolegov v Mednarodnem denarnem skladu, da bi podprli svetovno gospodarstvo, zavira ogromna razsežnost "globalnega kazinoja" (borznega trgovanja, op. p.), ki je v prvi vrsti prispeval k zdajšnjim problemom. Približno 1500 milijard dolarjev v gotovini prek elektronskih transakcij vsak dan zamenja lastnika v iskanju špekulativnih dobičkov, ki niso povezani z nobeno menjavo resničnega blaga ali storitev. Ta pretok kapitala povzroča takrat, ko je premeščen iz dežel, kot so Tajska ali Indonezija, velike gospodarske probleme, ki nastajajo po vsem svetu. Ob Japonski, ki je druga največja gospodarska sila na svetu in je v globoki recesiji, pogled v prihodnost ni jasen.
      "Ko se bo ameriška 'oaza blagostanja' začela izsuševati, kar se bo glede na zdajšnjo svetovno finančno krizo moralo zgoditi, se bodo borzni trgi na Zahodu začeli potapljati. Ta zlom bo vladam omogočil, da na novo ovrednotijo svoja gospodarska prednostna vprašanja," je dejal Benjamin Creme. Dežele sveta se bodo zbrale in skupaj poiskale pot v prihodnost.

Rešitev je blizu
Na srečo so odgovori na te na videz neukrotljive probleme že na voljo.
      Creme je vrsto let govoril in pisal o prisotnosti skupine velikih duhovnih učiteljev, ki so prisotni v zdajšnjem svetu in na Vzhodu poznani kot mojstri modrosti. Njihov voditelj je Maitreja, ki je tukaj, kot je dejal Creme, da navdihne človeštvo, da se bo prepoznalo kot ena družina.
      Maitreja nam bo pomagal spoznati, da svetovne zaloge hrane, surovin, energije in tehnoloških sredstev pripadajo vsem in jih je treba pravično razdeliti. Maitreja pravi, da so nam te zaloge dane po božanski pravici za preživljanje vsega človeštva, ne pa za rabo in zlorabo samo nekaterih. Priporočil bo preureditev gospodarskih prednostnih nalog, tako da bodo pravilna prehrana, stanovanje, izobrazba in medicinska oskrba postale univerzalne pravice.

"Kamorkoli v svet danes pogledate,
lahko odkrijete spremembe.
Stari red razpada in je razmajan od vrha do tal.
To nas lahko navdaja z velikim zadovoljstvom,
kajti kljub bolečini, ki je del tega dogajanja,
se rojeva nov in boljši svet.
Naj vas torej, prijatelji moji, to dejstvo potolaži
in z zaupanjem glejte v prihodnost."

Maitreja

Naslednji koraki
Prvi problem, s katerim se bo treba soočiti, bo rešitev milijonov, ki zdaj stradajo v deželah v razvoju. Za zmanjšanje tega trpljenja bo Maitreja predlagal program pomoči na svetovni ravni.
      Ko bo človeštvo začelo sprejemati načelo delitve dobrin in bodo ljudje od vlad zahtevali uresničevanje tega načela, bo vsaka dežela napravila popis svojega premoženjskega stanja in potreb. Na podlagi teh podatkov, bo organizacija, ki bo prav s tem namenom ustanovljena v okviru Združenih narodov, racionalno razdelila svetovne zaloge, glede na potrebe. Česar bo imela neka država preveč, bo odstopila za zaloge, ki bodo na voljo ostalemu svetu.
      Načrti za tak program razporeditve, ki so jih naredili uspešni ekonomisti, finančniki in industrijalci, že obstajajo in samo čakajo, da bo človeštvo zahtevalo njihovo uresničitev. Zdajšnji gospodarski sistem bo končno nadomestila visoko razvita menjalna trgovina.
      Tem načrtom bodo nasprotovali nekateri najbolj privilegirani člani družbe, ki bodo v tem videli izgubo svojega tradicionalnega položaja in moči. Toda potreba po spremembah bo postala tako očitna, da bodo povsem nemočni, da bi zaustavili tok dogodkov.
       Naslednja prednostna naloga bo rešitev, zaščita in ozdravljenje okolja. Za to bo treba ustvariti gospodarski sistem, ki bo temeljil na načelih trajnosti in zadostnosti, v nasprotju z zdajšnjim sistemom hiperprodukcije in razsipnosti. Creme je dejal: "Cilj je zadovoljitev potreb vseh, ob hkratnem ohranjanju zdravja planeta."
      S preobrazbo gospodarskih struktur bodo imeli ljudje po vsem svetu vedno več možnosti za primerno in dostojno življenje. Velike družine bodo manj pogoste, še posebej v deželah v razvoju, kjer to v glavnem pomeni varnost za stara leta. Število prebivalstva po svetu se bo postopno zmanjšalo na bolj naravno raven.

Izbira, ki jo ima človeštvo
Svetla prihodnost človeštva je odvisna od odločitev, ki jih bomo sprejeli danes. Maitreja in mojstri nam bodo svetovali in nas vodili, toda prihodnost ostaja v naših rokah.
      Maitreja bo dal človeštvu na izbiro dve možnosti: ali nadaljujemo sebično in pohlepno, kot v preteklosti in se uničimo, ali pa sprejmemo načelo delitve dobrin in ustvarimo sijočo novo civilizacijo, kjer bodo vsi lahko sodelovali kot enakopravni člani družine človeštva.
      Maitreja o izbiri človeštva ne dvomi. Sam pravi: "Uspeh mojega poslanstva je odvisen od vas: vi morate sprejeti odločitev ali boste medsebojno delili in se učili živeti v miru kot resnični ljudje ali pa boste za vedno izginili. Srce mi govori, kakšen je vaš odgovor, in je radostno."

GOSPODARSKA NEPRAVIČNOST IN SOCIALNI NEMIRI:
ALI JE REŠITEV DELITEV DOBRIN?

Razgovor z Benjaminom Cremom je opravil Monte Leach iz ameriškega uredništva revije share International.

ML: Po podatkih Svetovne banke je v svetu 1,7 milijarde revnih ljudi. Gospodarstvo razvitega sveta je v krizi. Kje delamo napake? Kaj vi mislite, v čem je problem?
      BC: Največji problem je dejstvo, da se je naša civilizacija končala. Priča smo propadu civilizacije preteklih 2000 let in začetku ustvarjanja nove civilizacije. Zato je Maitreja prisoten v svetu, da bi nas navdahnil in usmerjal, da bi nas naučil ustvariti pravilne strukture - politične, gospodarske in socialne -, ki nam bodo omogočile, da se bomo razvijali v pravilno smer.
      Svet je sedaj popolnoma razklan, razdeljen je na dve veliki skupini - razviti svet in svet v razvoju. Razviti svet si lasti in troši tri četrtine hrane, ki je na voljo v svetu, in 83 odstotkov svetovnih virov. Tako imenovan tretji svet mora preživeti s preostalim. Posledično v svetu, kjer je hrane veliko več kot dovolj za vse njegove prebivalce, strada in zaradi lakote umira 38 milijonov ljudi. V svetu je 10 odstotkov več hrane, kot bi jo potrebovali, da bi nahranili vse ljudi, zato nikomur ne bi bilo treba stradati.
      Na novo moramo ovrednotiti medsebojne odnose. Maitreja pravi, da je prvi korak, ki ga moramo narediti, da bi rešili te probleme, ta, da se prepoznamo kot eno, kot bratje in sestre enega človeštva. Razviti moramo globalno zavest, spoznati moramo, da smo eno človeštvo, ena skupina - potemtakem hrana, surovine, energija, znanje in učni pripomočki sveta pripadajo vsem. Ti viri so dani, da bi se lahko vse človeštvo razvijalo skladno z načrtom, na katerem temelji naš razvoj. Zato si moramo te vire bolj pravično razdeliti. Ko bomo začeli deliti dobrine, pravi Maitreja, bomo ustvarili pravičnost, šele potem bomo imeli mir. Če se ne bomo usmerili k miru, bomo pogubljeni, ker zdaj lahko uničimo vse življenje na tem planetu. To nam omogoča jedrsko orožje.

ML: Pravite, da jedrsko orožje samo po sebi ne ogroža sveta, problematična je napetost, ki zaznamuje razmere v gospodarstvu.
      BC: Maitreja pravi, da je bil "vojni motor" izključen. Hladna vojna je končana. Nihče več ne misli, da se bodo ZDA in Rusija medsebojno uničile v jedrskem spopadu. Vendar pa energija, ki je poslal letala v zrak, tanke in vojake pa na bojišča, ne more kar izginiti. To je uničujoča sila, ki je po svetu iskala nov dom. Našla je novo "maternico". Ta nova maternica je komercializacija, ki temelji na tržnih silah, te pa temeljijo na človeškem pohlepu. Maitreja tržne sile imenuje sile zla, ker imajo v sebi vgrajeno neenakost. Peščici pomagajo do boljšega življenjskega standarda, vendar na račun milijonov, ki trpijo zaradi nižjega standarda. Komercializacija se širi po vseh državah sveta, saj zamisel tržnih sil začenja vladati celo v nekdanjem komunističnem bloku. Napetost je tako močna, da v sebi nosi semena tretje svetovne vojne, ta vojna pa bi uničila vsa živa bitja.

ML: Temu bi mnogi ugovarjali, saj menijo, da so tržne sile rešiteljice človeštva. Mnoge države sveta v razvoju in tudi razvitega sveta so usmerjene k tržnemu gospodarstvu. Pravijo: "To je pot iz krize. Komunizmu je spodletelo. Kakšno možnost pa sploh še imamo?"       BC: Komunizmu ni spodletelo. Komunizma sploh nismo preizkusili. V tako imenovanem komunističnem bloku sploh ni bilo komunizma. To je bil nekakšen državni kapitalizem. Sedaj smo priča razpadu totalitarnega političnega sistema, kar pa ni isto kot komunizem, in postopnemu preoblikovanju kapitalizma. Maitreja pravi, da je simbol nove gospodarske situacije, ki ne bo ne kapitalizem in ne komunizem, združitev komunistične Vzhodne Nemčije in kapitalistične Zahodne Nemčije. Ponovna združitev Nemčije nam nudi možnost, da ustvarimo socialno demokracijo ali demokratični socializem - to ni ne klasični kapitalizem in ne komunizem. Maitreja pravi, da bo sčasoma to postala norma v Evropi in tudi drugod po svetu.

ML: Kako pa je to povezano z delitvijo dobrin?
      BC: Če ne bomo delili dobrine ampak tekmovali zanje, takšnih razmer ne bomo mogli ustvariti. V svetu je dovolj hrane in virov za vse ljudi, vendar pa najbogatejše države - ZDA, evropske države, Japonska in še nekaj drugih držav - vse niti držijo v svojih rokah. Lastijo si in zlorabljajo večino teh virov. Zato po ceni, ki jo zmorejo plačati, za ostale ni dovolj. Tretjemu svetu primanjkuje za preživetje. Zato tam 38 milijonov ljudi strada.
      Če bi bila suša v Kaliforniji, na Floridi, v Veliki Britaniji ali na primer v Franciji, bi lahko kupili hrano, ki so jo pridelali drugje. Milijoni ne umirajo zaradi suše, ampak zato, ker nimajo denarja, da bi nadomestili izgube, ki jih je povzročila suša. Če bi imeli ekonomski sistem, ki ne bi temeljil na tekmovalnosti, pohlepu in delu za svojo korist, to so namreč načela tržnih sil, bi vse te probleme lahko rešili.
      Maitreja pravi, da vsaka vlada, ki slepo sledi tržnim silam, svoj narod vodi v uničenje. Pravi, da so to zadnji vzdihljaji te civilizacije. Ta civilizacija se bliža koncu. To, čemur smo danes priča, ni le upočasnjevanje proizvodnje. Priče smo smrtnemu boju sedanje civilizacije, ker temelji na napačnih predpostavkah.
      Tržne sile predpostavljajo, da vsi startamo z iste točke. Vendar pa vsi ne startamo z iste točke. Niti dva naroda ne startata z iste točke. Niti dva posameznika v teh dveh narodih ne startata z iste točke. V življenjskih standardih so ogromne razlike. Koliko ljudi misli, da lahko svet v nedogled ostane v takšnih razmerah? Koliko časa si ljudje predstavljajo, da bodo prebivalci Tretjega sveta še trpeli takšne razmere? Odgovor je delitev dobrin.

ML: Z drugimi besedami, sedanji sistem se bo zrušil.
      BC: Maitreja pravi, da smo priča rušenju tega sistema. Pravi, da je to neizogibno in da bo prišlo do svetovnega borznega zloma, ki se bo začel na Japonskem. Maitreja je to rekel leta 1988 in od takrat je japonski borzni indeks izgubil 75 odstotkov vrednosti. Borzni trg je milni mehurček, ki bo neizogibno počil. Kako bo počil je odvisno od nas, vendar pa mora počiti in spustiti vso pokvarjenost in neenakost, ki resnični notranji duhovni naravi človeštva preprečuje, da bi se izrazila. Trošimo vire neštetih milijonov ljudi, ki so obsojeni na vsiljeno revščino in ponižanje, na bedo podhranjenosti in lakote.

ML: Trdite, da bo za dosego sprememb, ki jih priporočate, potreben nič manj kot tržni zlom. Mogoče bomo pa spregledali napake svojega delovanja?
      BC: Veliko ljudi vidi napake našega delovanja. Nisem edini, ki opozarja na napake. Vendar pa vlade in ljudje, ki vlade ohranjajo na oblasti - nepravilni interesi na vseh področjih, preprost pohlep, samoohranitveni mehanizem človeštva -, te spremembe onemogočajo. Skoraj vsak bo priznal, da bi bile te spremembe koristne, vendar mogoče težko uresničljive.
      Maitreja pravi, da se bomo uničili, če teh sprememb ne bomo udejanjili. Pravi, da nas bo zlom sedanjega gospodarskega sistema spametoval in postavil na realna tla. Le tako bomo prepoznali, da ne moremo v nedogled živeti v svetu, kjer tretjina prebivalcev porabi tri četrtine svetovnih zalog hrane in 83 odstotkov drugih virov. Kriminal, odvisnost od drog in socialni nemiri v svetu so neposredna posledica te neuravnoteženosti svetovnih virov. Celo popačenje dolgo ustaljenih vremenskih vzorcev je neposredna posledica tega neravnovesja, ki ga je človek ustvaril z neharmoničnimi miselnimi vzorci.

ML: Kaj se bo zgodilo po borznem zlomu?
      BC: Maitreja pravi, da bodo po borznem zlomu vse vlade spremenile svoje prioritete. Prva prioriteta vseh vlad bo postala oskrba vseh ljudi s primerno in zadostno hrano. To je sedaj največja potreba. Naslednja prioriteta bo zagotovitev primernih bivališč za vse ljudi. Tretja prioriteta bo primerna zdravstvena oskrba, četrta pa možnost izobraževanja za vse ljudi. To so osnove: dovolj hrane, streha nad glavo, zdravstvena oskrba in možnost izobraževanja. Kljub temu pa ni države v svetu, katere prebivalcem bi te štiri zahteve pripadale kot univerzalne pravice - celo v ZDA, ki je finančno in vojaško najmočnejša država, to niso univerzalne pravice. Ko bodo te štiri pravice postale univerzalne, bodo preobrazile svet, pravi Maitreja.
      Človeštvo je v hudi duhovni krizi. To je kriza identitete, ne vemo kdo smo v resnici. Kot duše smo eno. Ločena duša ne obstaja. Na fizični ravni imamo iluzijo, da smo ločeni, v resnici pa smo eno. Razvojni korak naprej k prepoznanju svoje resnične narave lahko naredimo le s pravilnimi človeškimi odnosi. To je naslednji duhovni ideal, ki ga mora človeštvo doseči.
      Prvi korak je delitev svetovnih virov, ker če tega ne bomo storili, se bomo uničili. Tako preprosto je to. Imamo svobodno voljo. Maitreja ne bo posredoval in zagotovil, da se ne bomo uničili. Ponudil nam bo dve možnosti: ali bomo še naprej delali tako kot doslej, pohlepno, sebično, tekmovalno in se uničili ali pa bomo sprejeli načelo delitve dobrin, ga začeli izvajati, ustvarili pravičnost v svetu in s tem mir, in pod Maitrejevim navdihom začeli graditi sijočo in čudovito civilizacijo, kakršne ta svet še ni videl.

ML: Kako bo to delovalo? Se bodo spremembe pojavile na nacionalni ravni? Na primer, mi v ZDA bomo rekli: "Spremeniti moramo svoje prioritete." Ali bodo spremembe nastopile globalno, prek OZN ali kakšne druge organizacije?
      BC: Mislim, da bodo spremembe potekale na nacionalni in mednarodni ravni. OZN bo postala najpomembnejši svetovni debatni prostor. V tej organizaciji bomo razpravljali o vseh svetovnih problemih in sprejemali odločitve, s katerimi bomo udejanjali nov sistem. Ustanovljena bo povsem nova agencija ZN, ki bo nadzirala proces razdeljevanja svetovnih virov.
      Vendar pa moram poudariti, da imamo svobodno voljo; človeštvu ne bo nihče ničesar vsiljeval. Ko bo človeštvo samovoljno sprejelo načelo delitve dobrin in vprašalo Maitrejo in njegovo skupino mojstrov, ki se prav tako vračajo v svet (Sedaj jih je v svetu že 14.), kako naj to storimo, kako naj začnemo deliti dobrine, bomo ugotovili, da načrti že obstajajo.
      Obstaja skupina visoko razvitih ljudi, ki so v mnogih letih skupaj z mojstri pripravili celo vrsto med seboj povezanih načrtov, ki bodo rešili probleme prerazporejanja. Danes so to največji ekonomski problemi. V resnici gre za prerazporeditev virov. Ta prerazporeditev pa je rezultat spremembe zavesti. Človeštvo se približuje točki velikega premika v zavesti. Ljudje se na povsem nov način začenjajo prepoznavati v odnosu do drugih ljudi, do vesolja, narave in do tega, kar na splošno imenujemo bog. Maitreja pravi, da je čisto vse v vesolju med seboj povezano. Nič ni ločeno. Kar delamo sebi, delamo naravi. Kar delamo naravi, delamo sebi kot bogu, ker mi smo odsevi, točke zavesti, tiste popolne zavesti, ki jo imenujemo bog.
      Vsaka misel in vsako dejanje sproži vzrok. Posledice, ki izvirajo iz teh vzrokov, določajo naša življenja. Če na primer sprožimo podzemno jedrsko eksplozijo, bo njena posledica potres. Vsaka posledica ima vzrok.
      Maitreja bo poudaril - in to bi do zdaj že morali vedeti, saj smo imeli za razumevanje na voljo več tisoč let - vse v življenju spoštuje zakon vzroka in posledice. Ne moremo ustvariti napačne razmere in pričakovati, da ne bo nobenih posledic. Če v državi ustvarimo nepravične razmere, bo neizogibno izbruhnil kriminal. Problema ne bomo mogli rešiti le s policijskimi in vojaškimi okrepitvami. Spopasti se bomo morali z vzrokom za kriminal - z nepravičnostjo in neenakostjo. Ves razvojni proces se giblje k enosti, zlitju in sintezi. Tržne sile, ki temeljijo na ločevalnosti in tekmovalnosti, delujejo v nasprotju z evolucijskim procesom. Zato jih Maitreja imenuje sile zla. Te sile imajo svoje mesto, vendar zelo omejeno mesto. Kadar jim slepo sledimo, neizogibno vodijo v uničenje.

ML: Ali bo Maitreja javno svetoval človeštvu? Mislim, da je pošteno, če rečemo, da trenutno zelo malo ljudi ve za njegovo prisotnost v svetu.
      BC: Maitreja bo svetoval javno. Predstavil se bo kot svetovni učitelj za vse ljudi, tako verujoče kot neverujoče. Verske skupine bodo v njem videle svojega pričakovanega učitelja - za kristjane bo Kristus, za budiste Maitreja Buda, za jude in muslimane Mesija, za hinduiste pa Krišna. V resnici pa je učitelj, pedagog za vse človeštvo, pokazal nam bo, kako naj postanemo to, kar v osnovi smo - duhovna bitja. Pokazal nam bo, kako naj ustvarimo okolje, v katerem bomo to duhovnost lahko izražali. Ob ločenosti, razdeljenosti in tekmovalnosti, ki temelji na tržnih silah, te duhovnosti ne moremo izražati.

ML: Če sem na primer kmet, ki v ZDA z veliko truda prideluje hrano, ali ni prav, da sem za svoje delo dobro plačan? Delitev dobrin se sliši super, ampak ali bomo to načelo res izvajali, ko bo prišel čas?
      BC: Maitreja pravi, da bomo. On ve, da je človeštvo že pripravljeno na delitev dobrin in da bo to načelo sprejelo. Zato je on lahko tu.
      Seveda je prav, da je kmet v ZDA za svoj trud dobro plačan, vendar pa bi moral biti tudi ubogi kmet v Zairu ali Zambiji dobro plačan za svoje težko delo. V razvitem svetu pridelamo tako veliko, da dominiramo na svetovnih trgih. Svojim proizvodom določimo ceno in zaradi svojih virov določimo tudi ceno proizvodom v tretjem svetu. Od držav v razvoju zahtevamo surovine in proizvode po ceni, ki tem državam omogoča preživetje na zelo nizki ravni. V teh državah več kot milijarda ljudi živi pod ravnijo revščine, 38 milijonov ljudi pa dobesedno strada. Za svoje surovine in proizvode pa zahtevamo najvišjo ceno, ki jo lahko iztržimo na svetovnem trgu, da lahko ohranjamo zelo umetno raven življenja.
      Prebivalci ZDA, Evrope in Japonske živijo na plečih tretjega sveta. To je resničnost. Tega ne vidimo zaradi svoje samozadovoljnosti. Maitreja samozadovoljnost imenuje vir vsega zla.

ML: Vendar pa bi veliko ljudi tukaj v ZDA trdilo, da nismo samozadovoljni. Ko v Afriki ali kje drugje nastopi kriza, pomagamo s hrano in drugimi sredstvi.
      BC: Seveda, vendar pa so to posamezni odzivi. V vsaki državi lahko najdete ljudi, katerih srca se odzivajo na človeške potrebe. Človeštvo kot celota pa se, prek svojih agencij in svetovnih vlad, s tem problemom še ni soočilo na globalni ravni. Mogoče ne bi izvolili vlade, katere prioriteta bi bila reševanje stradajočih milijonov, če bi se moral na račun tega znižati domači standard. S takšnim programom nihče ne more nabirati volilnih točk, tako vsaj mislijo politiki. Prihaja čas, ko jim volilci ne bodo namenili niti enega glasu, če tej zadevi med svojimi prioritetami ne bodo posvetili največ pozornosti.
      Priče bomo nastanku svetovnega javnega mnenja (njegov nastanek bo spodbudil Maitreja), ki bo usmerjeno k delitvi dobrin kot božanski pravici. Maitreja pravi: "Ko delite dobrine, v svojem bratu prepoznavate boga." Pravi, da so problemi človeštva resni vendar rešljivi. Rešitev imamo na dosegu roke. Dodaja: "Naj bo potreba vašega brata merilo vašega delovanja in rešite probleme sveta. Druge poti ni." Spodbudil in okrepil bo svetovno javno mnenje, ki se mu ne bo mogla zoprstaviti nobena svetovna vlada. Svetovno javno mnenje je tisto, ki bo sčasoma vse vlade sveta prisililo v sprejetje načela delitve dobrin, javnost bo namreč spoznala, da druge možnosti ni. Ali delimo dobrine ali umremo. Tako preprosto je.

ML: Moč bo v bistvu izražalo ljudstvo, ne nek učitelj, kot je Maitreja.       BC: Točno tako. Maitreja ne prihaja z močjo. Prihaja z močjo navdiha in vodenja, ne pa z avtokratsko močjo. Pravi, da bodo vse vlade od sedaj naprej izvolili ljudje za ljudi. To se že dogaja. Poglejte, kaj se je zgodilo v nekdanji Sovjetski zvezi. Kdo je zrušil Berlinski zid? Kdo je Sovjetsko zvezo odprl za glasnost? Za končanje hladne vojne in za glasnost v Sovjetski zvezi je bil odgovoren predvsem g. Gorbačov. Izmed vseh svetovnih voditeljev je bil on najbolj dovzeten za Maitrejeve mentalne vtise.       Smo priča obuditvi človeštva, ljudje sveta prevzemajo odgovornost za svoja življenja. V zadnjih nekaj letih se je to dogajalo po vsem svetu. Diktature se poslavljajo. Zato je Sovjetska zveza razpadla - ne zaradi zloma komunizma, ampak zaradi zloma političnega totalitarizma, ki je nekaj drugega.       Smo tudi priča zlomu

SPLOŠNA DEKLARACIJA ČLOVEKOVIH PRAVIC -
OD BESED K DEJANJEM
Rick Roark

Leto 1998 označuje 50. obletnica Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah, ki so jo leta 1948 sprejeli Združeni narodi v Palači Chaillot v Parizu. OZN je za to leto izbrala temo 'Vse človekove pravice za vse' in s tem poudarila univerzalnost, neločljivost in medsebojno povezanost vseh človekovih pravic - civilnih, kulturnih, ekonomskih, političnih, religioznih in socialnih.
      Deklaracija je bila eden prvih večjih dosežkov OZN in po 50 letih ostaja vpliven dokument, ki močno zaznamuje življenja ljudi v vseh delih sveta. Njen sprejem je prvič v zgodovini zaznamoval čas, ko je neka mednarodna organizacija sprejela dokument z univerzalno vrednostjo. Prvič so bile tudi človekove pravice in temeljne svoboščine tako podrobno predstavljene.
      Mahnaz Afkhami, predsednica skupine za človekove pravice 'Sestrstvo je globalno', je prizadevanja človeštva, da bi izrazilo svoje temeljne pravice, zasledila že v času Kira Velikega pred 2500 leti v Perziji, kar se je nadaljevalo pri Grkih in Rimljanih, Magna Carti, v revolucijah v Franciji in ZDA ter z ameriško Ustavno listino. Vendar pravi, da so vsa ta prizadevanja omejila izražanje pravic na člane določenih skupin ali narodnosti. ''Univerzalna deklaracija o človekovih pravicah,'' pravi, ''je bila prvi dokument v celotni zgodovini človeške rase, ki nam je dal pravice kot posameznikom ne glede na katerekoli druge kategorije, ki jim pripadamo. V tem smislu je najvišji izraz naših najbolj plemenitih teženj (ki jih imamo) kot posamezniki.''
      Sprejem deklaracije - Magna Carte za vse človeštvo - je večinoma izhajal iz močne želje po miru zaradi posledic druge svetovne vojne. Čeprav se je 58 držav članic, ki so v tistem času sestavljale OZN, razlikovalo v svojih političnih sistemih, vzorcih družbeno ekonomskega razvoja in verskem in kulturnem ozadju, je deklaracija predstavljala skupno izjavo o ciljih in težnjah - vizijo sveta, kakršnega si je mednarodna skupnost želela, da bi se uresničil.
      Od leta 1948 je bila deklaracija prevedena v več kot 200 jezikov in ostaja eden najbolj znanih in najpogosteje navajanih dokumentov o človekovih pravicah na svetu. V teh letih so deklaracijo uporabljali za obrambo in pospeševanje človekovih pravic in še vedno navdihuje državno zakonodajo in ustave novih neodvisnih držav.

V bližini doma
Ga. Eleanor Roosvelt, ki je predsedovala Komisiji za človekove pravice v prvih letih njenega obstoja, je v svojem nagovoru generalne skupščine OZN izzvala države članice: ''Kje, navsezadnje, se univerzalne človekove pravice začnejo? Na malih krajih, v bližini doma - tako blizu in tako majhnih, da jih ni mogoče videti na nobenem zemljevidu sveta. In vendar so svet posameznika; soseščina, v kateri živi; šola ali univerza, ki jo obiskuje; tovarna, kmetija ali urad, kjer dela. To so kraji, kjer vsak moški, ženska ali otrok išče enako pravico, enake možnosti, enako dostojanstvo brez diskriminacije. Če te pravice tam nimajo pomena, potem tudi drugje malo pomenijo. Brez zavzemanja državljanov, da jih podprejo v bližini doma, bomo zaman iskali napredek v širšem svetu.''
      Vsekakor so človekove pravice v številnih delih sveta še vedno ogrožene - in to v vznemirljivih številkah. Lakota, revščina, genocid, diskriminacija, mučenje in zapiranje zaradi religije, ideologije, narodnosti ali spola in pomanjkanje strehe nad glavo, zdravstvenega varstva, izobraževanja in dela danes prizadevajo več ljudi kot kdajkoli v človekovi zgodovini. Medtem ko so bile človekove pravice ena od glavnih skupnih skrbi držav članic po drugi svetovni vojni, pa so različni interesi današnjih vlad človekove pravice oropali njihove prednostne vloge in potlačili možnost, da se človekove pravice zagotovijo in zavarujejo v globalnem obsegu.
      Vendar je napredek moč opaziti. Sodnica Naventhem Pillay, prva črna ženska, ki službuje na Vrhovnem sodišču Južne Afrike in članica mednarodnega sodišča za Ruando, navaja najnovejše napore, da bi posamezniki odgovarjali za kršitve človekovih pravic. Pravi, da je bil v zadnjih 50 letih mednarodni odziv na zločine proti človeštvu zaznamovan s strpnostjo do nekaznovanja, prej kot z uveljavljanjem zakonskih predpisov. Vendar se je v zadnjih nekaj letih taka usmeritev spremenila, kar potrjujejo napori kot je Komisija pravičnosti v Južni Afriki, mednarodna sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando in nedavni sporazum 125 narodov o oblikovanju trajnega mednarodnega kazenskega sodišča. ''V zadnjem desetletju se je pojavil koncept posameznikove? kazenske odgovornosti, ki je dobil silen zagon,'' pravi Pillay. ''Sedaj, 50 let po sprejemu Deklaracije, smo na pragu nove dobe, ki bi lahko tem pravicam prinesla pravnomočnost.''

Glas ljudstva
V svojem zaključnem stavku je ga. Roosvelt oznanila, da prvobitne odgovornosti za zagotovitev človekovih pravic ne nosijo vlade, temveč njihovi državljani. OZN ne more uresničiti programov za zagotovitev in varstvo človekovih pravic brez skupne volje držav članic. Tako so vlade ob pomanjkanju hotenj in glasu svojih državljanov pokazale malo pobud pri uresničevanju programov za človekove pravice.
      Pretekle izkušnje so pokazale, da varstvo človekovih pravic ni preprosto zadeva izgradnje soglasja in volje, temveč se v širšem merilu prepleta z vprašanji razvoja, svobode in pravičnosti. Tako sta razvoj in pravičnost neločljivo povezana z delitvijo na ravni posameznika in mednarodni ravni. Uspeh delitve sredstev kot načina za zagotovitev človekovih pravic se je velikokrat izkazal v številnih programih za človekove pravice in včasih tudi na širši ravni s programi kot Mednarodni rdeči križ, Marshallov načrt (po drugi svetovni vojni) in različni programi Združenih narodov.
      Univerzalna deklaracija o človekovih pravicah zagotavlja človeštvu plemenit cilj, vendar smo za sedaj še daleč od dosege univerzalne uresničitve. Varstvo človekovih pravic, obteženo z zapletenimi vprašanji in problemi, ki obsegajo celoten razpon človekovih izkušenj, je kljub vsemu doseglo preprost prvi korak pri dosegi uporabne in trajne rešitve: v čim širšem obsegu uresničiti načelo delitve. Ne samo, da obstojajo zdravi argumenti in zgodovinski dokazi v podporo takemu pristopu, dejstvo je, da je bilo vse drugo že preskušeno.
      (Vir: Oddelek Združenih narodov za javno informiranje).

Splošna deklaracija človekovih pravic.