Loading

 Domača stran >> Revija Share International

Revija Share International v slovenščini

Poleg informacij o procesu Maitrejevega prihoda v reviji Share International objavljamo članke o problemih, za katere Maitreja meni, da bi jih moralo človeštvo najprej rešiti, da bi na svetu zavladali pravičnost, bratstvo in mir. V reviji objavljamo članke, ki jih je mojster podal prek Benjamina Crema, ezoterične članke, poročila o čudežnih dogodkih po svetu, pisma bralcev, ki opisujejo osebna srečanja z Maitrejo ali katerim drugim mojstrom in vprašanja bralcev, na katera je odgovoril Benjamin Creme.
      Share International je revija, ki nas seznanja s perečimi svetovnimi problemi in rešitvami zanje. Predvsem pa daje upanje v prihodnost, osmišlja življenje in prebuja ljubezen.

naročnina za pol leta (5 revij): 15,00 €
naročnina za eno leto (10 revij): 29,00 €
naročnina za dve leti (20 revij):
56,00 €
V ceno so vključeni poštni stroški.
Revijo lahko naročite po telefonu 040 463 489 ali prek spletne naročilnice.
Če želite po pošti prejeti vzorčni izvod revije, nam pošljite svoj naslov.

Oglejte si celotno revijo Share International (januar-februar 2018).
Za ogled potrebujete AcrobatReader. Priporočamo, da PDF datoteko najprej presnamete na svoj računalnik in jo šele potem odprete v AcrobatReaderju.

Vsebina aktualne revije (december 2018)

Pobrskajte po arhivu člankov objavljenih v slovenski reviji Share International.

Oglejte si razstavo fotografij Unicefovih fotografov, ki so bile objavljene na zadnjih straneh revij Share International.

Od samega nastanka revije Share International je mojster Benjamina Crema prispeval članke, ki naj bi bili objavljeni ne le v času, ko so bili napisani, ampak tudi kadarkoli je to primerno glede na svetovne razmere. In res, mnogi od teh člankov se zdijo zdaj bolj pomembni kot takrat, ko so bili prvič objavljeni. Ta članek, ki je bil prvič objavljen septembra 1982, nas spomni na potencial človeštva in kaže na bolj razsvetljeno prihodnost, ker se postopoma učimo čedalje bolj črpati iz zmožnosti duše.


Razum in intuicija
Mojster -, prek Benjamina Crema, september 1982

Vstopamo v dobo, v kateri bo razum postopoma nadomestila višja sposobnost intuicije. To, kar pri človeku tvori sposobnost razuma, na katerega je upravičeno ponosen, bo nekega dne padlo pod prag zavesti in postalo tako instinktivno, kot je danes dihanje ali gibanje. Pred človekom je velikansko povečanje zavedanja prek razkrivanja njegove intuicije, zavedanja stanj bitja, ki jih zaenkrat sploh še ne pozna, so pa že na dosegu, da jih s svojim prebujenim umom doume.
       Pred vsemi širitvami zavesti so obdobja napetosti in sedanjemu času konfliktov in težav, skozi katere se prebija človeštvo, bo sledilo obdobje miru in ravnovesja, ki bo postavilo prizorišče za postopen razcvet intuicije. Ko se bo to zgodilo, bo človek neposredno, brez vseh ugovorov, spoznal svojo resnično naravo, naravo duše, ustvarjeno po podobi boga.
       Prek prebujene intuicije bo človek odkril skrivnosti narave in se naučil igrati svojo vlogo v načrtu evolucije za vsa kraljestva. V sebi bo odkril sposobnosti in znanje, o čemer ne more niti sanjati; vse, kar mu bo potrebno vedeti, bo z lahkoto prišlo v njegov razsvetljeni um.
       Naslednji korak v razcvetu človeškega rodu bo prihod tistih duš, pri katerih je sposobnost intuicije že dejavna in ima moč ... Za človeka bo vse postalo mogoče. Svetloba duše bo izkoristila probleme človeka in obenem pokazala rešitev teh problemov. Z neposrednim znanjem se bo človek nezmotljivo pomikal proti svojemu cilju.
       To, kar imenujemo razum, je odigralo svojo vlogo in človeka privedlo do praga božanskosti ter ga pripravilo na to, da bo samega sebe nadomestilo s sposobnostmi višjega uma. Natančneje rečeno, to, kar običajno imenujemo intuicija, izvira z manasične ravni zavesti, medtem ko ima prava intuicija izvor na višji, budijski ravni. V bistvu gre za ljubeče razumevanje ali pravo modrost. Ko deluje intuicija, ne poznamo ločenosti, enost vseh stvari dojemamo neposredno. Iluzije racionalnega uma so presežene in spoznamo resničnost.
       V luči intuicije bo človek ponovno zgradil svoj svet in stopal po poti boga, sledil bo stopinjam vseh tistih, ki so po tej poti hodili že prej in uresničili sebe kot sinove boga. Ko bomo živeli in delali med vami, bo naša naloga, da spodbujamo to višjo sposobnost uma povsod, kjer je mogoče, in vas vodimo po poti naprej.
       Tudi zdaj so vrata dojemanja odprta in mnogi ugotavljajo, da so imetniki intuitivnih resnic. Naravnanost na dušo je odprla kanale in spušča se mnogo svetlobe. V uri najhujših stisk postaja človeškemu rodu mogoče jasnejše dojemanje realnosti in napoveduje dobro prihodnost. Tako kot se razodeva intuicija, pojenjujejo tudi ločevalne težnje racionalizirajočega uma in dobrodejna posledica tega je bolj zdravo ozračje za vse odnose.

Medsebojna delitev je ključnega pomena za novo ekonomsko in demokratično ureditev
Graham Peebles

Za spoprijemanje z velikanskimi izzivi našega časa, je potrebna temeljna sprememba družbeno-ekonomske ureditve. Ključna problema sedanjosti sta ekološka kriza in oboroženimi konflikti, ki lahko prerastejo v jedrsko vojno. Obe krizi ogrožata preživetje človeštva in planeta. Pogosto ju ignorirajo tisti oblastniki, ki so zagovorniki kratkoročnega pristopa in nas, obsedeni z "gospodarstvom" in s svojimi nacionalističnimi pogledi na svet, vodijo na sam rob katastrofe.

Če želimo preživeti ti dve soodvisni krizi in premagati tudi druge ključne izzive človeštva, kot so skrajna revščina, družbena nepravičnost in razseljevanje ljudi, je potrebna popolnoma nova vizija delovanja različnih družbenih področij. V samem jedru največjega dela, če ne kar vseh današnjih kaotičnih razmer, je naš družbeno-ekonomski model, ki je povezan z neustreznimi in nenaravnimi oblikami demokratičnega upravljanja. Državne in zasebne institucije so medsebojno odvisni monopoli moči, ki jih je treba radikalno demokratizirati; odpraviti moramo globoko zakoreninjene sistemske pomanjkljivosti in sprejeti popolnoma drugačne vrednote od teh, ki prevladujejo danes.

Totalitarne strukture

Neoliberalizem se je infiltriral v vsa družbena področja in prežema življenje skorajda slehernega kotička sveta. To je disfunkcionalen sistem, ki namesto, da bi služil človekovim potrebam, služi za ustvarjanje takšnega bogastva, "ki presega celo pohlepne sanje privilegirane manjšine," pravi Noam Chomsky. Njegov obstoj preprečuje manifestacijo resnične demokracije.
       Iz te paradigme nepravičnosti izhaja ekstremna neenakost, ki vodi do številnih družbenih problemov in do visoke stopnje brezposelnosti, še zlasti med mladimi v mnogih delih sveta. Prav tako so za to paradigmo značilne skromne naložbe v javne storitve, "hitro zniževanje življenjskega standarda, nevarno visoke stopnje javnega in podjetniškega dolga, nespremenjen finančni sistem ter propadanja okolja", pravi politično-ekonomski znanstvenik C. J. Polychroniou (1). To je zastrašujoč svetovni sistem, ki ga podpirajo skrbniki statusa quo, ki so intelektualno pokvarjeni, ki nimajo odgovorov na aktualne zadeve, ki se obupno oklepajo oblasti in uporabljajo vsa možna orodja nadzora, da bi preprečili spremembe.
       V obstoječih strukturah je politični vpliv skoncentriran v rokah majhne skupine ljudi in institucij. Ti ljudje vodijo korporacije in vplivajo na izvršno vejo oblasti - so bogati in močni, so vladajoča elita. Korporacije in njihovi gospodarji obvladujejo to neizvoljeno združbo, velike tiranske ustanove, ki ne odgovarjajo nikomur in imajo veliko moč. Kot pravi Noam Chomsky, so korporacije "eden od najbolj tiranskih sistemov, kar so jih kdaj koli oblikovali ljudje". Nadzor je skoncentriran na vrhu, od koder se izvaja politika in se izdajajo navodila; menedžerji jih prenašajo navzdol, od delavcev pa se pričakuje, da se jim bodo pokorili, se prilagodili in bodo hvaležni "velikodušni" organizaciji za zaposlitev, pa čeprav dobijo le miloščino v primerjavi s plačami vodilnih delavcev. To je le malo bolje kot plačno suženjstvo.
       Ključni cilj korporativnega sveta je maksimiranje tržnega deleža in ustvarjanje dobička, ne glede na posledice za ljudi in okolje. Za to potrebujejo populacijo, ki se mora obnašati v skladu z njihovim ideološkim pristopom do življenja, to je s potrošništvom. Njihovo prepričljivo sporočilo o uživanju življenja in tekmovalnosti se s pomočjo komunikacijske industrije - medijev, sektorja zabave in oglaševalskih podjetij - širi na naveličano prebivalstvo, ki ga imajo v lasti. Te organizacije dajejo ton družbenemu vzdušju, odgovorne so za določitev javne agende, oblikujejo javno razpravo in skupaj z izobraževalnim sistemom in (organizirano) religijo predstavljajo osnovna orodja za množično pogojevanje, kar je Walter Lippmann v Javnem mnenju (Public Opinion, objavljenem leta 1922) imenoval "proizvodnja soglasja".
       Korporativne institucije aktivno delujejo pri omejevanju demokracije in zavirajo vzpostavitev pravičnega ekonomskega sistema; imajo ogromen vpliv na vladno politiko in dosledno ovirajo okoljsko zakonodajo. Delujejo tajno, imajo posebne pravice in poseben dostop. Noam Chomsky je v predavanju z naslovom Sistem brez denarja študentom univerze MIT opisal "zapletene strateške povezave med domnevnimi konkurenti". Nekateri ekonomisti ta sistem imenujejo "kapitalizem zavezništva - velike mreže tiranskih institucij, ki v jedru vodijo svet", to so institucije, ki "nimajo nič večje pravice do obstoja, kot kateri koli drug tiranski sistem", zato jih je treba razbiti.
       V zadnjih tridesetih letih se je razvilo globalno protestno gibanje. Veliko število ljudi se je združilo z zahtevami za družbeno-ekonomske in demokratične spremembe, ki jim morajo prisluhniti vzvišeni in arogantni politiki, da bi lahko naredili pomemben korak k reševanju svetovne okoljske krize. V obsegu in dosegu je to gibanje brez primere v zgodovini. Ljudje vseh starosti se združujejo, izražajo skupne frustracije in zahtevajo nov pristop do življenja. Arabska pomlad in gibanje Okupirajmo sta bila vidnejša izraza enakih temeljnih zahtev po spremembah, lahko pa celo rečemo, da sta tudi Brexit in izvolitev Donalda Trumpa del tega procesa, čeprav v izkrivljeni in reakcionarni obliki.
       Kljub korakom nazaj se neizogiben tok sprememb širi po svetu in se ne bo ustavil. Stare oblike morajo prepustiti pot porajajočim novim oblikam - ekonomskim, političnim, družbenim in sčasoma tudi religioznim oblikam, ki so danes preveč rigidne in niso sposobne odgovarjati na potrebe mnogih.
       Finančna kriza leta 2008 je razkrila nekatere sistemske pomanjkljivosti obstoječega ekonomskega modela, odtlej politika postaja vse bolj polarizirana in reakcionarna, plače so zamrznjene, zapovedana je varčnost, ki je kaznovala zlasti najrevnejše družbene sloje, finančni sistem pa še naprej deluje na stare načine. Pomanjkanje resničnih sprememb pomeni, da je drugi finančni zlom realna možnost. Morda se ta zlom mora zgoditi, da bi sprejeli trajne sistemske spremembe, za katere si prizadevajo številni ljudje. V uvodu knjige New Thinking for the British Economy (2) (Nov razmislek o britanski ekonomiji) je navedeno, da "očitne pomanjkljivosti našega sedanjega ekonomskega sistema in naraščajoča politična mobilizacija za spremembe kažejo, da smo morda na vrhuncu še enega velikega premika v ekonomskem in političnem razmišljanju." Premik od oligarhičnih sistemov upravljanja in neupravičenega, netrajnostnega ter okoljsko škodljivega ekonomskega modela k trajnostnemu, participativnemu in pravičnemu načinu življenja.

Doba medsebojne delitve virov

Prav takšen bistveni element harmoničnega življenja in pravičnosti je odsoten z ekonomskega in političnega področja in to je načelo medsebojne delitve. Postavitev medsebojne delitve v središče nove ekonomske paradigme, bi bilo pomembnejše od kateregakoli drugega dejavnika in bi vodilo do resničnih sprememb. S tem bi popolnoma spremenili kolektivno družbeno vzdušje in omogočili, da se manifestira tudi vrsta drugih pozitivnih demokratičnih idealov, kot so socialna pravičnost, strpnost in sočutje. Medsebojna delitev virov (ki vključuje hrano, vodo in zemljo), bogastva in dohodkov, znanja, spretnosti, idej; medsebojna delitev pri upravljanju vodilnih družbenih institucij (državnih in zasebnih) ter organizacij, v katerih posamezniki delajo ali se učijo in so ključnega pomena za oblikovanje naših življenj: to je resnična participacija.
       V korporativnih demokracijah lahko obstaja pravica do glasovanja in vodenja civilne družbe, obstaja celo neodvisno sodstvo, nadzor človekovih pravic (bolj ali manj) in neoviran (čeprav nadzorovan) dostop do informacij, vendar brez družbene pravičnosti in primerne participacije prebivalstva to ni resnična demokracija. Pač pa gre za neustrezen ideološki konstrukt, katerega naravo in strukturo določajo tisti, ki sedijo v pozlačenih pisarnah oblasti in omejujejo njen obseg ter nadzorujejo njeno izražanje; demokracija je pod nadzorom korporativnega sveta, prepletenega s tržno metodologijo. Kot taki so njeni predstavniki soudeleženi pri ohranjanju nepravičnosti in koncentracije moči, pri ustvarjanju družbenega razkola in spodbujanju plačnega suženjstva. Participacija prebivalstva je v najboljšem primeru omejena; promovirajo in prakticirajo se tekmovalnost, pohlep in osebna korist na račun blaginje skupnosti. Materialni uspeh se prikazuje kot posameznikov življenjski cilj, spodbujajo se sebične tendence, vzdržujeta se nestrpnost in družbeni razkol - vsi delujejo proti izražanju prave demokracije in dušijo dobro v ljudeh.
       Resnična demokracija je smiselna participacija prebivalcev v vseh družbeno-političnih ter ekonomskih in poslovnih institucijah. Ko se bo uveljavila, se bodo začeli izražati pozitivni vidiki človeške narave; strukture, ki ohranjajo obstoječe krivice, pa bodo razpadle pod veličino dobrega. Skupinska participacija, družbena odgovornost in enotnost so bistveni elementi pri takšni spremembi in so ključna načela našega časa. V samem srcu teh sprememb, v njihovem izvoru, mora biti medsebojna delitev, za kar je več razlogov: medsebojna delitev celi družbeni razkol in ustvarja zaupanje, širi prijaznost in krepi človeško dobroto. Medsebojna delitev je izraz in priznanje naše skupne človečnosti; ko si ljudje delijo med seboj, sodelujejo; ko sodelujejo, gradijo medsebojne odnose, tvorijo skupine in izmenjujejo ideje.
       Brez medsebojne delitve se bodo nadaljevali sedanji uničevalni vzorci. "Če si želimo [resnično] demokracijo, potem moč pri odločanju ne sme biti nepravično porazdeljena, prav tako tudi pri odločitvah o proizvodnji, distribuciji, investicijah in tako naprej; to so zadeve celotne družbene skupnosti. Osebno sem prepričan, da brez te nove smeri, človeška družba verjetno ne bo preživela," je poudaril Noam Chomsky.
       Tako razmišljajo tudi številni drugi ljudje; seveda, če presegajo podlo teatraličnost nacionalizma in če jih ni strah drugačne vizije prihodnosti. Koalicije za spremembe se oblikujejo po vsem svetu in v teku je premik v zavesti. Morda ni presenetljivo, da so mladi ljudje, ki vodijo pot, manj pogojeni s staro ureditvijo, imajo močan občutek socialne pravičnosti in svobode ter so zelo zaskrbljeni za naravno okolje.
       Smo na začetku dobe medsebojne delitve, vendar nam ta ne bo podarjena. Tako kot druga gibanja za spremembe v zgodovini, se bodo tudi tokrat zgodile z dosledno usklajenim delovanjem, z zahtevnimi spremembami, s priznavanjem, da smo vsi odgovorni za ta svet, in da, če želimo novo in pravično družbo, jo moramo tudi zgraditi.

(1) Towards a new economic system for the 21st Century (Na poti k novemu ekonomskemu sistemu 21. stoletja).
Aljazeera.com (2) opendemocracy.net/laurie-macfarlane

Skupine - vodnarska pot naprej

Share International predstavlja niz člankov, ki preučujejo zahteve za delo ezoteričnih skupin. Benjamin Creme (v nadaljevanju B. C.) in njegov mojster sta več kot 40 let posvetila obveščanju javnosti o pozunanjanju ašramov mojstrov modrosti. Ker je ta proces že dodobra v teku, znova pregledujemo zahteve za pravilno delovanje skupin učencev - skupin, ki naj bi bile v zunanjem svetu odsev notranje resničnosti. Pri tem avtorskem delu ne gre za strokovno mnenje; skupaj z bralci raziskujemo in preučujemo niz idej in načinov obstoja.
       "Pravilo XI" je mojster Djwhal Khul podal prek Alice A. Bailey kot del serije za učence in aspirante v knjigi The Rays and the Initiations (Žarki in posvečenja). D. K. predstavlja štiri predpogoje za zlitje in enotnost skupine kot pripravo na končno skupinsko posvečenje. Te zahteve raziskuje tudi B. C. (glej Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga, stran 567).

Ti štirje predpogoji so:

  1. Doseči nesentimentalne medsebojne skupinske odnose.
  2. Naučiti se ustvarjalno uporabljati sile uničevanja.
  3. Pridobiti moč delovanja kot miniaturna hierarhija in biti kot skupina zgled enotnosti v različnosti.
  4. Gojiti zmožnost okultne molčečnost.
The Rays and the Initiations (Žarki in posvečenja)

Zakon okultne molčečnosti
Carmen Font

"Učenec se uči ohranjati svoj miselni aparat v kondiciji določene učinkovitosti. Njegove misli se ne mešajo med seboj, ampak so obrzdane (če se smem tako slikovito izraziti) v ločenih oddelkih oziroma skrbno shranjene za poznejšo omembo in uporabo." (mojster Djwhal Khul, Žarki in posvečenja) [stran 214]

V tem času - ko je "glas ljudstva" čutiti v večini vidikov javnega življenja, ko posamezniki zahtevajo pravico, da "prekinejo molk" in spregovorijo o vseh vrstah zlorab in nepravičnosti - skupnosti doživljajo preobrazbeno moč "povedane" resnice. Vendar pa najdemo tudi vse preveč blebetanja v družabnih omrežjih in moramo krmariti v zahtevnem toku trenutne komunikacije, kjer so ljudje spodbujeni, da "spregovorijo" in kjer so informacije pogosto popačene, da služijo določenim interesom. Da se odklopimo od tolikšne vizualne in verbalne stimulacije, med tem ko preučujemo podatke, mnenja in trditve, je lahko srhljiva izkušnja.
       Vendar pa odsotnost zvoka ni sinonim za tišino, vsaj iz ezoteričnega zornega kota ne. V skladu z enajstim pravilom v knjigi Alice Bailey Žarki in posvečenja je ena od zahtev za skupinsko zlitje in enotnost v mojstrovi skupini "gojenje zmožnosti okultne molčečnosti". Vendar molčečnost ni nujno izogibanje govoru. V preteklosti so mnogi samostanski redovi prakticirali prisego molčečnosti, da bi dosegli izolacijo oziroma da bi spodbudili pogled navznoter kot obliko meditacije, osebne discipline oziroma stika z bogom.
       Mojster D. K. prek Alice Biley kaže na povsem globlji in bolj dinamičen pomen molčečnosti in govora. V skladu s tem je posamezen učenec - tako kot udeleženec v sodobnem svetu kot tudi član mojstrove skupine - usposabljan, da se polno zaveda pravilne uporabe govorjene besede za preobrazbo tako naše duhovne kot tudi fizične realnosti. Tako molčanje kot govorjenje nista isto kot okultna molčečnost in govor. Komunikacijo lahko uporabljamo za točno določen namen: da poučujemo, obveščamo, razkrivamo, pojasnjujemo, prepričujemo, zamegljujemo ali manipuliramo. To isto moč govora pa lahko uporabljamo za okultni namen stimulacije višjega vidika v vsakem človeku in preobražamo učenčevo življenje in skupinsko delo za dosego duhovnega cilja. Besede in sredstva komunikacije so lahko v obeh primerih enaki, čeprav se zavedanje njihovega namena lahko razlikuje. Ker energija sledi misli - govorjeni ali pisani - v obeh primerih tudi pospešuje akcijo. Kot je razložil Benjamin Creme v svoji knjigi Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga: "Okultna molčečnost nima nič opraviti z opuščanjem govora. Lahko vključuje opuščanje govora, prav tako pa lahko vključuje govor." Če pomeni zmožnost tako govorjenja kot molčanja, potem mora vzgajanje te sposobnosti priti kot posledica globljega razumevanja odnosa med ustrezno mislijo, govorom in akcijo.

Misli, ne sanjarjenje

Okultna molčečnost ima opraviti z mislimi in ne izključno z govorom, ker je govor "posledica prelitja: iz zbiralnika misli in idej se na fizično raven spuščajo tiste, ki se prelijejo in se izrazijo kot govor". (Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga). Zato se od posameznega učenca zahteva, da pazi, kako generira in uporablja misli. Ne gre toliko za vprašanje izvajanja ostrega nadzora naših misli, ampak - kot pojasnjuje Benjamin Creme - bolj za kategorizacijo posameznikovih misli in vedenje, kdaj je pravilno uporabiti določeno linijo misli. To pogosto počnemo v svojem vsakodnevnem življenju. Na primer, o določenih temah ne govorimo z otroki ali kolegom v službi ne razkrivamo intimnih zadev. Toda ideja okultne primernosti in kategoriziranje oz. grupiranje misli v "oddelke" presega zdravo pamet, zadržanost ali vljudnost. Ali kot pravi mojster D. K., gre za vprašanje "okultne zadržanosti", da smo zmožni misliti, se gibati in govoriti svobodno in modro na vsakem področju življenja, od najbolj posvetnih aktivnosti, kot je opravljanje domačih obveznosti, do delovanja v duhovni skupini.

Z namenom, da bi dosegel potrebno okultno zadržanost, se mora človek vzdržati določenih linij misli, glavne med njimi so "sanjarjenje". Benjamin Creme jih je opredelil kot "napačno rabo misli" (Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga), kot resnično nasprotje okultne molčečnosti in kot škodljivo uporabo ustvarjalne domišljije. Uporaba sil ustvarjalne domišljije za ustvarjanje idej in njihovega uresničevanja je neprecenljiva. Toda zloraba teh miselnih tvorb pogosto obarva astralno raven in zamegli naše mentalne sposobnosti in tako idejo izrazimo zaslepljeno. Če so naše misli nejasne, bo naša zmožnost, da jih izrazimo in vedenje, kdaj in komu naj jih sporočimo, pomanjkljiva ali celo kontraproduktivna.

Zmožnost usmerjanja pravilne količine energije v misel do te mere, da pride do njenega utišanja, če je to potrebno, izvajamo s pomočjo procesa zamenjave. Namesto da dopustite, da vas odnese v sanjarjenje, "zavrnete dostop" do določenih linij misli tako, da jim ne sledite, ko ugotovite, da te linije niso v skladu z vašim namenom (Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga). Ker energija sledi misli, ko so neprimerne misli izkoreninjene, sledijo procesi zaželenih misli in področja mišljenja se shranjujejo ločena. To je bistvo okultne molčečnosti: "ohranjanje različnih miselnih področij in idej, ki so povezane z različnimi področji dela, v ločenih oddelkih, v katere lahko po volji vstopate in izstopate". (Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga)

Predstavo, kaj je primerno oziroma združljivo s posameznikovim namenom pri določeni liniji aktivnosti, pa je še vedno težko opredeliti. Sebe lahko prepričamo, da je neka serija misli modra, a lahko smo v popolni zmoti. Medtem ko ni nekega instantnega "trika" oziroma pravila, ki bi mu sledili, da bi razlikovali eno od drugega, nas Alice Bailey vabi, da se poglobimo v učinek magnetne moči govorjene besede. Zelo pogosto se molčanje tolmači kot strahopetnost ali nevednost in to je včasih lahko tudi res.

Spet drugič je molčanje vsiljeno, kot na primer v avtoritarnih režimih, ko je treba slediti samovoljnim ukazom, oziroma v kontekstu nadvladovanja in omejevanja drugih ljudi, kar vodi v samocenzuro in dušenje idej. To so primeri represije in molčanja, ki izvirata iz strahu ali uklanjanja statusu quo, ki zavira generiranje oziroma izražanje misli. Kakorkoli že, celo v teh skrajnih okoliščinah, v katerih je posameznik prisiljen v molčanje, je nemara pametno to nekaj časa početi, toda posameznik še vedno ohrani svobodno voljo za ustrezno uporabo svojih miselnih tvorb. Tako ima molčanje - kot je pojasnil Benjamin Creme - veliko manj opraviti z govorom kot pa z zmožnostjo pravilnega generiranja misli, kar je izključno odvisno od posameznika.

Stena osebnostne molčečnosti

Ko posameznik govori, pojasnjuje Alice Bailey, "magnetno privlači substanco v svojo ožjo auro in - hote ali nehote - učinkuje na odgovarjajoče enote življenja v telesih soljudi" (The Beacon (Svetilnik), marec 1926). Tako se vitalna energija in materija v fizičnem, čustvenem in mentalnem izraznem sredstvu (vehiklu, op. p.) naših teles (devska bitja, ki sestavljajo naša izrazna sredstva) odziva na misel, ker so ideje narejene po vzorcu fizičnih oblik.
       Komaj kdaj razmišljamo, da ima govorjena beseda ta učinek, ali sploh kakšen učinek, toda mogočna trditev, ki zajema bistvo okultnega samoobvladovanja, je tista o magnetni privlačnosti. Poslušalci se torej ne odzivajo le na pomen samih besed, temveč - kar je nadvse pomembno - na kakovost, osredotočenost in vir, iz katerega izvirajo prenesene misli. Ali prihajajo iz osebnosti oziroma so v veliki meri obarvane z njo? Ali bo določena ideja, ki jo želim posredovati, pritegnila neupravičeno pozornost name, ali bo izzvala sovražne reakcije, ki bodo ustvarile konflikt in nesporazum? Če gre nemara za tak primer, potem je molčanje bolj zaželeno od govora. Karkoli pritegne pozornost k osebnosti - hotenja, želje, mnenja, trditve - ustvarja verižno reakcijo v osebnostih vseh drugih članov skupine. Kadar se te želje, mnenja ali trditve na osebni ravni ujemajo, vsi člani pritrdijo in konflikt se ne razvije, toda potem aktivnost skupine lahko ovirajo omejitve osebnosti njenih članov. Prav tako pa se člani skupine lahko s predanostjo odzovejo na osebnostne trditve tega posameznika ali pa z zavrnitvijo, s čimer povzročijo ločenost v skupini. Iz teh razlogov mojster D. K. svetuje, da ustvarimo "steno osebnostne molčečnosti" in da se vzdržimo govora, razen če služi namenom skupine, katerim pa najbolje služi "stimulacija najvišjega vidika v vsakem človeku". (The Beacon, marec 1926)
       Nagibamo se k prepričanju, da je močan govor rezultat verodostojnih idej, ki so učinkovito sporočene, a to je le pol zgodbe. Posamezniki se odzovejo na vir teh idej, ki bodo tolmačene kot resnične, pomembne in močne le toliko, kolikor so podane brez osebnih motivacij. Seveda to ne pomeni, da govorec ne more oblikovati misli, ki jih posreduje, z določeno aromo svoje osebnosti - nekateri ljudje so bolj opisni kot drugi, ali pa težijo k temu, da posvečajo več pozornosti trenutnim podrobnostim, nekateri se zatekajo v smisel za humor, medtem ko drugi varčujejo z besedami. Kakršenkoli že je zunanji značaj ali način izraza, substanca teh misli magnetno pritegne poslušalce. Ko je Benjamin Creme predaval ali dal intervju, so ljudje zelo pogosto rekli, da so doživeli občutek globoke resnice: "Ne vem, zakaj," so rekli, "toda vem, da je, kar govori, res." To so vedeli, ker so se odzvali na Maitrejevo magnetno navzočnost in sporočilo, saj je g. Creme te ideje sporočal iz višjega vira, brez osebne navezanosti in z zavestnim zavedanjem, da te ideje, tako prenesene, v trenutku, ko bodo predstavljene, ne bodo izzvale sovražnega odziva publike.
       Moder neoseben govor poseje semena enosti in ljubezni. Potem, ko publika odide, lahko posamezniki uporabijo svojo osebnost in se na to informacijo odzovejo na različne načine, glede na svojo mentalno pogojenost, a to je naknaden odziv na govor, ki je neizbežen in ni odvisen od govorca tistih besed, ampak od svobodne volje prejemnika. Kljub temu pa je bilo - v večini skrajnih primerov, ko so se posamezniki po poslušanju Cremovih sporočil lahko vedli obrambno - v času govora posejano pravo seme in bo lahko zraslo, ko bodo šli ti posamezniki skozi določene svoje osebnostne procese. Če je torej ideja neosebna - izraz resničnega (t. j. kar se da blizu božanskemu) - bo prodrla v srce in zavest tudi še tako zakrknjenega skeptika in bo imela takojšen in ključen učinek, ne glede na to, kako površen je lahko tedanji ali poznejši zunanji odziv osebnosti.
       Toda, če je sporočilo izvorno posredovano z osebnim namenom, iz njega ne more zrasti noben občutek enotnosti in resnice. To je lahko koristno opozorilo za tiste, ki govorijo drugim ali predavajo o Maitrejevi prisotnosti: vedno je treba govoriti brez osebnostnih pričakovanj, dopustiti, da je v središču pozornosti magnetna sila z besedami posredovanih misli in ne katerikoli vidik sebe.
       V tem je moč okultne molčečnosti.

Reference:
Alice A. Bailey, Discipleship in the New Age, Vol I, The Lucis Trust, 1944.
The Rays and the Initiations, The Lucis Trust, 1960.
The Beacon, The Lucis Trust, marec 1926.
The Reappearance of the Christ, The Lucis Trust, 1948.
Benjamin Creme, Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga, Share Slovenija, 2004.
Naslednji članek v tem nizu bo nadaljeval z obravnavo tega, kar je Benjamin Creme zapisal o vidikih okultne molčečnosti kot zahteve za skupinsko enotnost.

Moč oblike Velike piramide

"Danes je v teku velika študija narave in energijskih lastnosti piramid. Velika piramida v Gizi je v resnici atlantidski instrument, ki temelji na moči oblike. Cilj atlantidskega človeka je bila izpopolnitev astralno-čustvenega vehikla oz. telesa. Piramida zgolj s svojo obliko, poravnana s severnim in južnim polom, pritegne energijo z etrskih in astralnih ravni. Ta je bila posredovana v dobrobit populacije velikih mest, ki ležijo pokopana pod peskom okoli piramid in sfinge." (iz knjige Ponovni prihod Kristusa in mojstrov modrosti)

Ezoterik prepoznava, da je vse energija, vendar te energije vibrirajo na različnih ravneh in sledijo mislim. Etrska energija, ki je kinetična, je dovzetna za misel. Velika piramida v Gizi je bila ustvarjena z mislimi. Kamnite bloke so dejansko premikali z mislimi. (revija SI, julij-avgust 1995)
       V prejšnjih številkah revije Share International je Benjamin Creme razkril, da je bila Velika piramida v Gizi pred tisočletji zgrajena z namenom pritegniti določene energije, koristne za ljudi tedanjega časa. Povedal je tudi, da bodo energijske lastnosti različnih oblik oz. "moč oblike" v prihodnosti razumljene, kar bo vodilo k izgradnji "objektov moči" v bližini mest. Te "oblike moči" bodo ustvarile ravnovesje in zaloge energije za to področje, uporabljene bodo za spreminjanje podnebja, imele bodo blagodejni vpliv na kakovost ozračja v mestih po svetu. (revija SI, april 2006)
       Skupina raziskovalcev iz Rusije in Nemčije je pred kratkim uporabila metode teoretične fizike in izračunala, da Velika piramida lahko v notranjih sobanah in pod svojimi temelji koncentrira elektromagnetno energijo, zlasti radijske valove. Skupina je proučevala interakcijo med svetlobnimi valovi in nanodelci (delci, ki so veliki le stotinko milijarde metra ali manjši), da bi ugotovili, katera oblika in velikost delcev bi bila najustreznejša pri praktičnih aplikacijah za nadzor svetlobe pri nanotehnologijah. Odločili so se, da bodo analizirali elektromagnetne lastnosti piramidalne oblike in to jih je privedlo do pomembnega odkritja: "Odločili smo se, da si bomo ogledali Veliko piramido kot delec, ki oddaja radijske valove resonantno," je povedal vodja skupine dr. Andrey Evyukhin. Z drugimi besedami, kako bi energijsko reagirala piramida, če bi jo obsevali z elektromagnetnimi valovi z določenimi frekvencami. Raziskovalci so zbrali vse znane informacije o fizičnih lastnostih Velike piramide in jih vključili v fizikalni model za proučevanje interakcij med kompleksnimi objekti in elektromagnetnimi polji. Model je pokazal, da piramida dejansko zbira in usmerja elektromagnetno energijo. Rezultati eksperimenta, ki so bili 20. julija 2018 objavljeni v znanstveni reviji Journal of Applied Physics, bi lahko znanstvenikom pomagali ustvariti nove piramidalne nanodelce, ki bi jih bilo moč uporabiti, denimo, za visoko učinkovite solarne celice in majhne optične senzorje. Čeprav so bila odkritja skupine zgolj teoretična in so vključevala subatomske strukture in energijske frekvence daleč pod ravnimi, o katerih je govoril Benjamin Creme (te ravni mora znanost šele odkriti), bi ta raziskava lahko bila majhen korak v smeri razumevanja odnosov med obliko in energijo.
       vir: phys.org; newsweek.com

Čudeži bodo preplavili svet


Svetlobni žarek nad Hatsuko Kinjo, posnet 6. oktobra 2001, v Okinavi na Japonskem, prikazuje svetlobni blagoslov mojstra Jezusa, potrdil mojster Benjamina Crema


Fotografija Nancy de Graaf z njenim očetom v Amsterdamu na Nizozemskem, posneta septembra 2006, prikazuje svetlobni steber.


Fotografija, posneta 5. septembra 2005, prikazuje kip Martine Vaugel v cerkvenem vrtu v Les Cerqueux-sous-Passavant v Franciji. Svetlobni steber je mojster Benjamina Crema potrdil kot Maitrejev blagoslov.


Porto Alegre, Brazilija - 15. oktobra 2018, priča je na letališču v Portu Alegre fotografirala velik leteči predmet v obliki diska. (vir: mufon.com)


Nevada, ZDA - 20. oktobra 2018 je turist na turistični ladji na jezeru Tahoe v Nevadi s kamero posnel okolico. Ko je kasneje video pogledal, je opazil klasično oblikovan leteči krožnik, ki se z neznansko hitrostjo premika čez nebo. (vir: mufon.com)

Izraelski dogodki sprožajo trditve o prihodu Mesije

Niz neobičajnih dogodkov v Izraelu - rojstvo rdeče telice, ribe, ki plavajo v Mrtvem morju, in kača, ki se je splazila iz Zahodnega zidu v Jeruzalemu - so sprožile špekulacije, da se bodo prerokbe o vrnitvi mesije kmalu izpolnile.
       17. julija v mesecu Elulu 5778 (29. avgusta 2018) se je v Izraelu skotila druga rdeča junica. Po mnenju rabinskih strokovnjakov, povezanih s Tempeljskim Inštitutom, je telica "brez nepravilnosti". Po mnenju televizije Breaking Israel News je odbor rabinov preveril, da je "uspešna kandidatka za biblijsko rdečo junico" izpolnila zahteve prerokbe, ki prinaša "obljubo o ponovni vzpostavitvi biblijske čistosti v svetu", kar se bo zgodilo pred obnovo Templja in prihodom judovskega mesije.
       Drugi dogodek, o katerem je leta 2016 najprej poročala televizija Breaking Israel News, se nanaša na prerokbo v Ezekielju 47: 8-9, da bo v Mrtvem morju "mnogo rib". Zaradi visoke slanosti Mrtvega morja v njem ne morejo živeti ribe, vendar so znanstveniki pred kratkim ugotovili, da se njene vrtače hitro polnijo z ribami in drugimi oblikami življenja, ki jih doslej ni bilo videti. O tem pojavu je javnost prva seznanila Samantha Siegel, mlada judovska priseljenka, ki na samotnem kraju meditira. "Še vedno grem vsak teden do Mrtvega morja," pravi gospa Siegel, ki črpa duhovnost iz narave. "Mrtvo morje je odprtina v zemljo. To je kot mati Zemlja, ki ji odteče voda pred porodom. Stvari so danes videti krute, toda to so nebesa, ki so prevlečena z malo pekla. Ko bo prišel mesija in se bo izrazila dobrobit stvarstva, bodo tu čista nebesa. Če imate oči, da vidite, lahko vidite, da se že dogaja," pravi. Fotoreporter Noam Bedein to imenuje "osmo čudo sveta".
       Najnovejši nenavaden dogodek je videnje goža (vrsta kače), ki se je splazil iz kamnov Zahodnega zidu v Jeruzalemu, najsvetlejšega judovskega kraja. Times of Israel je zapisal, ko je poročal o video posnetku, ki ga je objavil Western Wall Heritage (ustanova zadolžena za upravljanje Zahodnega zidu), da je videnje kače "spodbudilo govorice med internetnimi komentatorji", od katerih so nekateri dejali, da smo v času, ko prihaja Mesija.
       vira: mirror.co.uk; Breaking Israel News; Times of Israel


Nova "brezhibno" rdeča junica se je avgusta 2018 skotila v Izraelu.


Biblijska prerokba, ki napoveduje vrnitev mesije, se je uresničila, ko so videli živo kačo, ki se je izvila iz izraelskega Zahodnega zidu.


Uresničila se je starodavna biblijska prerokba, saj so v Mrtvem morju (v Izraelu) našli ribe, čeprav je le-to znano po visoki slanosti. Ribe so bile najprej opažene leta 2016, ko so plavale v morskih udrtinah.

Iskanje smisla in povezanosti (2. del)
Pogovor z Jeremyjem Lentom

V prvem delu si je Jeremy Lent, pisec in ustanovitelj neprofitnega Liološkega inštituta, ogledal kako so trenutki ločenosti vplivali na oblikovanje civilizacije in kako se je človeštvo odzvalo, se definiralo in vzpostavilo odnose z naravo (glej revijo Share International, november 2018). V drugem delu pogovora s Felicity Eliot očrta svojo vizijo za novo trajnostno prihodnost.

S. I.: Mnogi ljudje iščejo smisel. Zdi se, da je svet dosegel kritično točko; kaj moramo sprejeti in kaj zavrniti, kakšno je vaše mnenje? Očitno je, da moramo sprejeti pomembne kolektivne odločitve.
       J. L.: Prav gotovo jih moramo. Eden od zgodovinskih pogledov na vprašanje smisla temelji na naši povezanosti generacij. Naše vrednote se oblikujejo na podlagi miselnih procesov in kulturne dediščine prejšnjih generacij. Zelo previdni moramo biti, kakšen svet bomo zapustili prihodnjim generacijam, hkrati pa moramo prepoznati tudi dediščino preteklosti. Ljudi pozivam, naj razvijejo čut za "kulturno čuječnost". Poznamo občutek čuječnosti, ko o idejah premišljujemo, ne da bi jih ocenjevali, in ugotovimo, da ni razloga, da bi ostali njihovi ujetniki, pač pa razvijemo bolj vključujoč občutek lastne identitete in tako odkrijemo pot k modrosti. S kulturno čuječnostjo mislim na prepoznavo enakih stvari v naši kulturi, ki nam pomagajo osmisliti svet.

Jeremy je govoril o zavedanju potrošništva in sporočil, ki nam sporočajo, kaj naj bi kupili ali posedovali, kar lahko vpliva na naše poglede, če nismo pozorni in nismo razvili kulturne čuječnosti. Če smo pozorni na sporočila medijev, katerih cilj je oblikovati naše mišljenje, bomo lahko premislili o njihovih temeljnih predpostavkah.
       J. L.: Mogoče je razviti drugačen pogled na svet ali pa ga do neke mere spremeniti, da bi postali bolj koristni udeleženci pri razvoju svoje civilizacije in človeštva. Spoznati moramo, da živimo v globalnem ekonomskem sistemu, ki nas vse vodi v uničenje; ta se je razvil prek porasta moči korporacij, ki so bile zasnovane zgolj s ciljem maksimizirati premoženje delničarjev. Sistem temelji na izrabi Zemlje in zombijskem potrošništvu, ko ljudi z izpraznitvijo uma spremeni v programirane potrošniške robote.

S. I.: Skoraj nemogoče je, da nas ne bi bombardirali z napisi, reklamami ali plakati. Smo del tega in to daje zven naši sodobni in na potrošništvu utemeljeni popularni kulturi.
       J. L.: Tako je; da ne omenjam interneta in oglaševanja vsakič, ko pogledate na računalniški ekran. Ves čas nas opozarja, koliko všečkov smo dobili, ker smo sprejeli neko odločitev ali izbrali neko spletno stran in tako naprej. Vse to nas spreminja v kreature, ki svojo energijo - življenjsko energijo - usmerjajo k ustvarjanju denarja za te gigantske korporacije, teh nekaj milijarderjev je potem še bolj bogatih. Spoznati moramo, da je vse to del sistema, ki ga ne nadzoruje zlobni genij, pač pa so ga v tek pognali ljudje, sistem pa požira nas in planet.

S. I.: Drug veliki problem je hitrost tega dogajanja. Poglejte naš planet.
       J. L.: Da, ta hitrost vodi v uničenje naše civilizacije. Ko bomo to spoznali, vsakdo med nami, bo to postala mogočna sila za življenje in za odkrivanje načinov mobilizacije proti temu uničenju.

S. I.: Pretresena sem spričo topih izrazov ljudi, ki svoj čas trošijo za nakupovanje in tekanje iz trgovine v trgovino, spremenjeni so v zombije. Seveda smo v veliki meri sokrivi tudi sami. Eden najbolj zahrbtnih učinkov komercializacije je občutek, ki ga sprožajo reklama za reklamo, ko nam sporočajo, da ta ali oni izdelek potrebujemo, "ker smo ga vredni"! Kot bi to bila naša vrednost, tako smo definirani. Sočasno se zdi, da se ta trenutek človeštvo pomika od količine, ki je stara merska oblika, k bolj sofisticiranemu merilu, ki je kakovost. Od primitivnega "koliko", "kako veliko" in "koliko dobim", se pomikamo k bolj subtilnemu in trajnostnemu pristopu, ki je povezan s kakovostjo.
       J. L.: Zato raje govorim o alternativi tej potrošniški in k rasti orientirani družbi. Ljudje govorijo o krčenju (de-growth, op.p.) in čeprav ta gibanja gredo v pravi smeri, nisem prepričan, kako uspešna bodo. Raje govorim o rasti in kakovosti naših življenj, kot pa o kvantiteti. V tem bogatem svetu imamo mnogi veliko več, kot potrebujemo, kar se tiče kvantitete, in veliko manj, kar se tiče kvalitete. Ko bomo to spoznali in bomo v svojih življenjih manjšali količine stvari, nam bo to omogočilo izboljšati kakovost svojih življenj. Ko to spregledate, se razvije povsem nov način osmišljanja reči, ki vodi k povsem drugačnim odločitvam pri vzpostavljanju naših odnosov.

S.I.: Ta spoznanja torej povezujete z odnosi. Pogovarjala sva se o rastoči izkušnji medsebojne povezanosti. Zdi se, da se pomikamo, najbrž veliko hitreje, kot to zdaj zaznavamo, k novim načinom vzpostavljanja odnosov - v skupnosti, skupini. To je novi temelj naših prioritet.

Jeremy je razvil idejo, kako je treba spremeniti naš način bivanja v svetu. Govoril je o povezanosti na treh ravneh: prva je povezanost s samim sabo, identifikacija naših temeljnih vrednot; drugi je povezanost s skupnostjo; tretji pa ima opraviti z globalno povezanostjo. Z drugimi besedami, vzeti si čas, da preprosto si - ne si dovoliti, da našo pozornost odvračajo pametni telefoni, družbeni mediji itd. Za tem pa scela sodelovati in prispevati v naših skupinah: najsi bodo to družine, prijatelji, sosedje ali skupnostne aktivnosti, ki prispevajo k javnemu dobremu in odpornosti. Na globalni ravni moramo biti aktivni in vključeni.

J. L.: Beremo ali gledamo na TV o velikih globalnih silah, gibanjih proti uničenju. Ne moremo le opazovati tega dogajanja. Ključno je, da spoznamo, da odločitve, ki jih sprejemamo kot posamezniki, kot pripadniki organizacij in skupnosti, določajo prihodnost človeštva. To je globok globalni politični občutek medsebojne povezanosti. Če lahko svojo pozornost usmerimo k tem trem dimenzijam, imamo možnost transformacije prihodnosti človeštva.

S. I.: Pogovarjamo se, da je treba narediti obrat, da se bomo začeli zavedati svoje izbire, da bi lahko spremenili svoj svet. Dejali ste, da si ne želimo zloma, pač pa radikalno spremembo. Mnogi ljudje, in sprašujem se, ali jih je dovolj, vidijo potrebo po obratu v naših vrednotah. Ali imamo dovolj časa in dovolj ljudi, da te spremembe uresničimo?
       J. L.: Sprašujete o nekaterih najbolj pomembnih rečeh. Poglejmo si "dovolj"; koliko ljudi je dovolj? Proti koncu moje knjige Vzorčni instinkt se navežem na zelo zanimivo študijo, ki jo je pripravila Erica Chenoweth*. Analizirala je družbena gibanja v zadnjem stoletju, ki so vodila k družbenim spremembam in prenosu moči iz rok peščice v širšo skupnost. Odkril sem temeljne dejavnike: najprej, najuspešnejša gibanja so bila nenasilna. Zdi se, da je za to veliko razlogov. Drugič, in to je zelo pomembno, odkrili so, da ko se v podporo gibanju resnično aktivirajo več kot trije in pol odstotki družbe, gibanje prestopi v naslednjo fazo, v kateri preseže vse ovire.

S. I.: Kritična masa s tako malo ljudmi?
       J. L.: Da; če pomislite na to, trije in pol odstotki zvenijo relativno malo. Če pa govorimo o resničnem angažmaju, pa mislim, da je pred nami še dolga pot. ZDA imajo okoli 350 milijonov prebivalcev, trije in pol odstotki bi predstavljali malo več kot 10 milijonov ljudi. Pred nekaj dnevi, pred okoljskim vrhov COP21 v Parizu, so bile v New Yorku obsežne demonstracije, ki so potekale v času konference ZN in se jih je udeležilo 400.000 ljudi. Imele so ogromen učinek; ZN in Christiana Figueres, ki je vodila napore za dosego sporazuma o podnebju, so povedali: "Ko smo videli vse te ljudi marširati, smo vedeli, da imamo veter v jadrih in da bomo dosegli spremembo". Zdaj pa si predstvljajte razliko med 400.000 in 10 milijoni, to je dvajsetkrat pomnožen angažma. Predstavljajte si teh 10 milijonov ljudi, kako marširajo in miroljubno zahtevajo resnično transformacijo te države (ZDA) in to preslikajte na preostali svet. Videli boste situacijo, ki bi imela mnogo večje dimenzije od sedanjih, in prav to potrebujemo, če želimo doseči spremembe, za katere si prizadevamo.

S. I.: Študija Erice Chenoweth, o kateri ste pravkar govorili, je nenavadno navdihujoča. To je moč ljudi, kajne, ki mobilizira na vseh področjih in ravneh družbe. Ljudje so hitro skeptični glede trajanja učinkov množičnih gibanj ali pa zaradi občutka lastne nemoči in zaradi tega spregledajo učinek, ki ga lahko ima usmerjena kolektivna akcija. Pogosto slišite: "Sem le posameznik, kaj lahko storim zoper vladajoče sile?" Če pa ocenjujemo na podlagi študije, ki ste jo omenili, pa je resničnost mnogo bolj dinamična in pozitivna, kot si mislimo.
       J. L.: Da, to je moč ljudi. Če poznate to raziskavo, lahko postanete obupani in si mislite "nikoli ne bomo prispeli do tja (do 10 milijonov)", vendar me to vodi k drugačnemu pristopu, k reševanju tega problema. Spoznal sem, da je ta drugi model zelo dragocen, o njem sem govoril tudi v svoji knjigi. Imenuje se "prilagodljiva ciklična teorija spremembe" in je model razumevanja, kako pride do sprememb v kompleksnih sistemih.

Jeremy je razložil različne faze sistema: rast organizacije, izkoriščanje in hitro rast, konsolidacijo ali ohranitveno fazo in na koncu sprostitveno fazo, v kateri vse postane krhko in lahko sproži zlom ali nenadno spremembo - denimo borzni zlom ali gozdni požar. Sprostitvena faza razveljavi, kar je bilo predhodno vzpostavljeno. Na koncu, po sprostitveni fazi, nastopi obnovitvena faza. Kar nikakor ne bi bilo mogoče v predhodnih fazah, lahko nenadoma oblikuje, kar bo sledilo. To je lahko tako pozitivno kot negativno. Denimo, po gospodarskem zlomu v 1930-ih, ki je sledil prvi svetovni vojni, sta v Evropi na oblast lahko prišla Hitler in Mussolini. Lahko pa ta faza vodi tudi v pozitivno obdobje, v katerem cvetijo in se hitro širijo nove ideje.

J. L.: Mislim, da smo trenutno v zadnjih stopnjah sprostitvene faze naše sodobne civilizacije. Je kot tekma s časom. Če bo najprej prišlo do zloma celotnega gospodarstva, ga ne bi mogli ponovno vzpostaviti. Izgubili bi strukture, ki smo jih razvijali tisočletja. To bi bila katastrofa. Ponovno se pojavi vprašanje: ali bi bili sposobni dovolj hitro spremeniti kognitivni sistem, načine našega osmišljanja sveta, da bi lahko preusmerili globalni ekonomski in materialni sistem, preden bi se vse sesulo? Zame je to temeljno vprašanje našega časa. Ali lahko dovolj hitro spremenimo svoje kulturne vrednote, da bi lahko preusmerili to masivno ladjo?

S. I.: Te dni je veliko govora o zlomu kapitalizma in o zavračanju neoliberalnih vrednot in sistemov. Vi ste govorili o 1930-ih. To je zelo zanimivo, kajti podobno kot smo videli vzpon fašizma takrat, ga vidimo tudi zdaj, najsibo v političnem smislu ali pa ekonomsko-potrošniški fašizem, gospodarski fašizem. Sprašujem se, kakšen je vaš pogled na to?
       J. L.: Mislim, da smo natanko na tej točki. To je prelomni čas. Od ekstremno desničarskih, fašističnih idej, vse do resnično obnovljene prihodnosti - to so ideje, h katerim se nagibajo ljudje, nezadovoljni s sedanjostjo. Zato je naloga nas vseh, ki si prizadevamo za življenje, za človeški in naravni razcvet, da te ideje predstavimo na najbolj povezan način, da bi navdihnili in navdušili ljudi, ki bi bili pripravljeni zastaviti svoja življenja za prihodnost. Zelo pomembno je, da ponudimo vizijo civilizacije in to sem storil v videu "vizija sveta leta 2050", ki je objavljen na moji spletni strani (Velika transformacija ali kako smo se (komajda) izognili podnebni katastrofi). Vse bolj me vznemirja "ekološka civilizacija" - pojem civilizacije, utemeljene na drugačnih načelih kot je sedanja, ki temelji na izkoriščanju virov in raku podobni rasti, ki požre in uniči vse. Naša civilizacija temelji na uničevanju življenja. Človeštvo in naravo ropa življenja, da bi ustvarila bogastvo in dvignila vrednost delnic. Ekološka civilizacija pa bi temeljila na načelih življenja in medsebojne povezanosti, vključenosti in odpornosti, pri čemer bi bil razvoj ljudi vključujoč in trajnostno naravnan, povezan z naravnim svetom pa bi predstavljal temelj za organiziranje naših institucij, izvajanje medsebojnega trgovanja, razvoj tehnologije, oblikovanje našega odnosa do narave in načinov našega prehranjevanja. Vse to bi bilo utemeljeno na povsem drugačnih načelih in strukturah. Vznemirljivo je, da so ti miselni procesi že vzpostavljeni, ni jih treba šele odkrivati. Po vsem svetu se zbirajo sijajni ljudje, ki dejansko živijo ta prehod v porajajočo se prihodnost. Počnejo, kar je potrebno za to prihodnjo ekološko civilizacijo. Ne vem, kdo je to rekel, vendar je odlično: "Prihodnost je že tukaj, vendar še ni tako uspešno razdeljena." Poznati moramo te čudovite ideje, nove tehnologije in tako naprej in jih vključiti v novi tip ekološke civilizacije.

S. I.: Te vrednote je treba prenesti v jedro novih struktur. Všeč mi je, kako govorite o novih zanesljivih Združenih narodih in potrebi po implementaciji in spoštovanju zakonov, ki varujejo naš planet in o tem, da je to treba vzpostaviti kot absolutno sveto stvar. Mislim tudi, da je treba oblikovati temelj, listo pravic za življenje, ustavo človeškega življenja.
       J. L.: Natančno tako! Eden velikih dosežkov človeštva je Deklaracija človekovih pravic ZN, ki je bila razvita po opustošenju v drugi svetovni vojni. To je temelj našega vrednostnega sistema kot globalne skupnosti. Zdaj potrebujemo nekaj podobnega v zvezi s pravicami narave, kot temeljni sprejeti del naših usklajenih prednostnih nalog.

S. I.: In tudi prepoznati pravico biti polnovredno človeško bitje; zdi se, kot da smo le polovični, da smo okrnjeni, pol prazni.
       J. L: Tako je.

S. I.: S pomočjo mnogih naprednih piscev in mislecev se zavedamo vpliva materializma in potrošništva. Z današnjimi potrošniškimi prioritetami obstajamo kot pol-ljudje. Ni torej čudno, da ljudje pravijo, da občutijo praznino. Želim, da bi dobili novo ustavo ZN, ki bi zagotavljala resničnost in pravice polnovrednih ljudi, ki bi prepoznavala vse vidike človeka, vključno z duhovnim. To bi lahko razvili kot skupnost, definirali bi, kaj pomeni biti polnovreden človek, prepoznali bi življenje in pravice vseh drugih sistemov, del katerih smo ljudje.

J. L.: Strinjam se, da. Mislim, da je vaša vizija čudovita. In da bi naredili še korak naprej, če želimo biti polnovredno človeško bitje na način, kot ga opisujete, moramo prepoznati, da se naša identiteta ne konča z našim individualnim organizmom. Ne konča se z našo individualnostjo, to ni podobno post-hipijevskemu obdobju mentalitete "lastne izpolnitve". V resnici to pomeni, da če se želimo izpolniti, je treba izpolniti povezanost s skupnostjo in globalno skupnostjo, z naravo, spoznati je treba, da smo del tega obsežnega sistema. Resnična izpolnitev ne pomeni, da nekaj storimo zase v breme drugih, na liberalen način, pač pa da smo del nečesa in da izkušamo najširši občutek identitete.

* ericachenoweth.com
Erica Chenoweth in Maria Stephan: Zakaj deluje civilna nepokorščina: Strateška logika nenasilnega konflikta (Kolumbijske študije terorizma in neregularnega vojskovanja)
Vzorčni instinkt - Kulturna zgodovina človeškega iskanja smisla
www.jeremylent.com

Izjava Jeremyja Lenta

Od najinega pogovora se je svet pomikal proti dramatični transformaciji, ki nas vse čaka. Izpostavljam nekaj poudarkov po svoji presoji:

  • Poročilo WWF ugotavlja, da je človeštvo od leta 1970 izbrisalo 60 odstotkov sesalcev, ptic, rib in plazilcev.
  • IPCC je opozorila, da imamo le še dvanajst let, da se izognemo točki, ko bodo podnebne spremembe postale nepovratne, z vse bolj uničujočimi posledicami.
  • Jair Bolsonaro je bil izvoljen za brazilskega predsednika, pri čemer se je zavezal, da se bo umaknil iz Pariškega podnebnega dogovora in podvojil uničevanje Amazonije zaradi rudarjenja in vzgajanja monokultur.
  • Demokrati so ponovno zavzeli Predstavniški dom v ZDA, z napredno Alexandrio Ocasio-Cortes, ki je za strankarsko platformo Demokratov predlagala radikalni Zeleni novi dogovor, ki bi lahko ZDA vzpostavil kot vizionarskega podnebnega voditelja.
  • Novo formirano gibanje Uprimo se izumrtju je predstavilo strategijo neposredne akcije in civilne nepokorščine ter zaprlo pet londonskih mostov.
Nikoli ni držalo bolj kot zdaj, da je prihodnost to, kar kolektivno ustvarimo. Še bolj turbulentna obdobja bodo vodila k pomembnim premikom v naših kulturnih, političnih in ekonomskih sistemih. Kot sem zapisal v nedavnem članku: "Ko se bo sedanji sistem v prihodnjih letih začel krhati, bo vse več ljudi po svetu spoznalo, da potrebujemo bistveno drugačno alternativo. Njihova odločitev, ali naj se obrnejo k predsodkom in strahu ali pa k viziji boljše prihodnosti za človeštvo, je v veliki meri odvisna od idej, ki jim bodo dostopne."
       Vsak bralec te revije ima vlogo pri kolektivni odločitvi človeštva, ali bomo prihodnjim generacijam prepustili dediščino cvetočega razvoja ali smrti. Še nikoli ni bilo več na kocki.

Jeremy Lent

Pierre Monnet, Francoz, ki je imel stik z vesoljskimi brati

Nujno sporočilo za razdeljeni svet

Gerard Aartsen

Mogočniki, ki delujejo v zakulisju, čutijo, da se približuje konec njihovega sveta, zato si na vse moči prizadevajo povečati razkol med ljudmi. Kot lahko razberemo iz dnevnih novic, politični voditelji današnjega časa nadaljujejo po starih poteh, ker ne prepoznajo edine trajnostne poti v prihodnost - manifestacije enosti prek vzpostavitve univerzalne svobode in pravičnosti.

Kot sem obširno dokumentiral v svoji knjigi Priorities for a Planet in Transition - The Space Brothers' Case for Justice and Freedom (Prioritete za preobrazbo planeta - vesoljski bratje o pravičnosti in svobodi), so vesoljski bratje velikodušno delili z nami svojo zaskrbljenost glede naših ločevalnih teženj in možnosti globalnega uničenja med jedrskim pat položajem v 50-ih letih prejšnjega stoletja in pozneje.
       George Adamski je prvi odprto spregovoril o srečanjih z ljudmi z drugih planetov in njihovem nujnem sporočilu, vendar je dolgotrajna kampanja, v kateri so si osebni interesi na vso moč prizadevali očrniti njegov lik, v veliki meri uspela degradirati njegovo sporočilo in ga potisniti na obrobje zgodovine. Vendar pa so resne raziskave rehabilitirale njegove trditve in njegovo poslanstvo - od ugotovitev britanskega pisca Timothyja Gooda v njegovi knjigi Alien Base (Postojanka nezemljanov) iz leta 1998 do nedavnih raziskav, ki jih je opravil Rene Erik Olsen in opisal v knjigi The George Adamski Story (Zgodba Georgea Adamskega), in raziskav Michela Zirgerja, zabeleženih v njegovi knjigi Authenticating the George Adamski Case (Potrditev pristnosti primera Georgea Adamskega). Obe knjigi sta izšli lansko poletje.
       Kot navaja Benjamin Creme v svoji knjigi Zbiranje sil svetlobe, imajo vesoljski bratje poleg Georga Adamskega še druge ljudi na tem planetu, "ki svet seznanjajo z resničnostjo vesoljskih bratov ..." Mnogi od teh drugih, ki so nam poznani, na primer Buck Nelson, Truman Bethurum, Daniel Fry in Howard Menger, so Američani enako kot Adamski, kar je morda pričakovano, saj so imele ZDA zelo pomembno vlogo v svetu v preteklosti in jo imajo še danes.
       Razen brazilskega fizika Aladina Felixa (s psevdonimom Dino Kraspedon), kanadskega vladnega raziskovalca Wilberta Smitha in švicarskega kmetovalca Eduarda "Billyja" Meierja so druge osebe, ki so imele stik, iz 50-ih let prejšnjega stoletja zunaj ZDA postale znane šele nedavno prek "primera italijanskega prijateljstva". Med njimi so diplomat Alberto Perego, psiholog Bruno Sammaciccia in profesor Stefano Breccia.
       Še vedno pa je večinoma neznan Pierre Monnet, ki je bil francoski rekrut v času svojega prvega stika leta 1951 v kraju Courthézon blizu Avignona. Nobena od njegovih dveh knjig, Les Extraterrestres m'ont dit ... (Nezemljani so mi povedali ...) in d'Outre-Espace (Stiki iz vesolja), ni bila prevedena v angleščino - le v španščino, portugalščino in nizozemščino, kar je lahko razlog za dejstvo, da zgodba g. Monneta ni širše poznana.
       V njej opisuje, kako je bil neke julijske noči na poti iz Courthézona do svojega doma v bližini Orangea "teleportiran" v kamnolom ob cesti, tri ali štiri kilometre od Orangea. Ko je s kolesom hodil med kupi peska in kamenja, je bil nekako voden do diska v obliki leče, ki je oddajal belo-srebrno-modrikasto svetlobo. Podobno kot druge osebe, ki so imele stike, je opisal, da je "bila 'kovina' diska videti istočasno fizična in nefizična, notranja atomska struktura je bila v nenehnem gibanju. Skoraj kot živo bitje. Bilo je impresivno, vznemirjajoče in čudovito hkrati."
       Ko g. Monnet opisuje, kako je izkusil popolno tišino, ko ni slišal niti prometa na bližnji avtocesti, si ni težko zamisliti, da je bil zunaj svojega telesa: "Zaradi te popolne tišine sem imel občutek, kot da sem pod steklenim zvonom ... popolnoma izoliran od zunanjega sveta. Slišal sem le lastno dihanje, utripanje srca in pretakanje krvi po žilah." Ko je hodil proti plovilu, navdušen nad prizorom, je skoraj spregledal štiri ljudem podobna, a vendar nezemeljska bitja, ki so stala ob plovilu in pred njim. Opisuje, kako so bitja začela komunicirati z njim "prek telepatske komunikacije", ki je - kot so mu zagotovili - "popolnoma naravna in je od nekdaj obstajala, vendar je človeštvo to sposobnost izgubilo, ker je pozabilo univerzalne zakone."
       Ko se je vrnil na začetno točko svoje dnevne poti, je na svoji zapestni uri in na uri na mestnem obzidju opazil, da med njegovo izkušnjo ni preteklo nič fizičnega časa, vendar je nato trajalo veliko let, da je prejete informacije in sporočilo "prevedel" v besede, ki so ustrezno izražale pomen. Leta 1978 je izdal svojo prvo knjigo in nato je med leti 1979 in 1981 prejel veliko vabil, da pripravi predavanje.
       Leta 1974 se je znova srečal s svojimi zunajzemeljskimi stiki in ti so potrdili: "Smo med vami, gibljemo se med vami, vendar tega ne veste ...". Obenem je izvedel, da so vzpostavili stik s 700.000 ljudmi po vsem svetu. Povedali so mu tole: "Zaradi svojega prepričanja, da le spoštovanje zakona ljubezni vodi v resnično življenje, smo dosegli višjo stopnjo razvoja od vas. Vendar moramo tudi mi svoje ravnanje prilagoditi razmeram, ko je to potrebno. Učimo se iz svojih napak. To bi vas radi naučili, vendar brez kršitve vaše svobodne volje." Podobno izjavo so slišali tudi drugi, za katere lahko rečemo, da so pristne "osebe s stikom".
       Obiskovalci iz vesolja so tudi poudarili pomembnost tega obdobja v človeški zgodovini, in dejali: "Glede na gibanje neba bo Zemlja kmalu v astrološkem znamenju Vodnarja, ko bo dosegla vrhunec zemeljske evolucije in modrosti, ki bo trajal več tisočletij. To pa bo mogoče le, če se bodo ljudje manj posvečali samim sebi kot posameznikom ter se bolj identificirali z družbo kot celoto. V naslednjih stoletjih bo človeštvo prejelo jasna navodila za potrebne spremembe na intelektualnem, duhovnem, psihološkem, znanstvenem in tehnološkem področju. Človeštvo bo lahko ta navodila sprejelo ali zavrnilo."
       Stiki g. Monneta so celo večkrat namignili na vlogo, ki jo bodo imeli vesoljski bratje pri izgradnji duhovne platforme za vrnitev učitelja. Benjamin Creme je dejal: "Skozi vso zgodovino so z duhovno naprednimi ljudi vzpostavljala stik zunajzemeljska bitja, da bi pripravila človeštvo na prihod prinašalca sporočila, ki je človeštvo učil pravil in vrednot za življenje v sozvočju z naravo in vesoljem".
       Nenehno ponavljano sporočilo Georgea Adamskega, da moramo vsi, vsak posameznik, prevzeti odgovornost za ustvarjanje boljšega sveta, je prenesel tudi Pierre Monnet: "Če se bomo naučili prostovoljno spremeniti svoje vedenje, bomo vstopili v sijočo prihodnost, v kateri nasilje, sovraštvo in smrt ne bodo več obstajali. Kot pravijo 'moji' nezemljani: ne sovražite, prenehajte sovražiti ... Intenzivno ljubite ... Toda to modrost je mogoče pridobiti le skozi notranji boj vsakega človeškega bitja kot posameznika. Vsak posameznik se mora začeti zavedati dejstva, da je vsak človek odgovoren za celotno človeštvo in da so grozljive stvari, ki se dogajajo, odraz ravnanja vsakega posameznika. Kajti niti enega dejanja, niti ene misli ni mogoče nikdar izbrisati. Vsaka misel, ko je enkrat odposlana, ustvarja sovraštvo ali ljubezen, srečo ali nesrečo, življenje ali smrt ...
       Ljubezen je mogoče le živeti! Ljubezen postane vidna skozi svoje sevanje. Ljubezen pozabi samega sebe, se popolnoma preda drugim. Ljubezen je preprosta in težka hkrati. Lahka je, če je človek pripravljen pogledati globoko vase in si zazreti neposredno v obraz. Takrat se vzame v roke ter se iztrga iz močvirja dejanj in misli, ki nas dušijo in nam ne dovolijo svobodno živeti in ljubiti. Če pa tega nismo pripravljeni storiti, je ljubezen težka. Če nočemo videti, da je v življenju še kaj več od tega, da zjutraj vstanemo iz postelje, gremo v službo in vsakogar, ki ga srečamo, sovražno gledamo, kričimo na motorista, ki nam je na poti, stresamo svojo jezo na ženo in podobno."
       Ker zob časa načenja mnoge od tistih, ki že desetletja razširjajo sporočilo vesoljskih bratov, enako kot drugi širijo sporočilo o prihodu učitelja sveta, nam obiskovalci sporočajo: "Tiste med vami, ki imate privilegij, da resnično razumete zakon ljubezni, prosimo, da ne izgubite potrpežljivosti, še naprej kažete vsem, kaj je ljubezen, in dajete neomejeno ljubezen vsako minuto svojega življenja, kajti ni več daleč dan, ko se bo srce ljudi spremenilo in boste nagrajeni - ljubezen, ki ste jo dali, se vam bo stokrat povrnila."
       S prebujanjem fašizma, kar je neizbežen rezultat nepopustljivega čaščenja materialnih vrednot in komercializacije, v času, ko je planet ogrožen, te besede vesoljskih bratov izražajo še posebno nujnost. Smo na prelomnici človeške zgodovine, ko se moramo aktivno upreti politikam, ki sejejo razkol in sovraštvo: "Prišli smo, da vam pomagamo, vendar za to potrebujemo vaše enoglasno soglasje. Upamo, da bodo vaša srca in umi napolnjeni z ljubeznijo in modrostjo. Pazimo na vas. Vendar pohitite, čas se izteka ..."

Pisma bralcev

Božanska poteza

Spoštovani urednik,
včasih se sprašujem, kako pokazati svojo božanskost in kako biti odprt za ljudi, resnično odprt, da se z vsemi čutiš "eno".
       V začetku novembra 2018 sem bila na tramvaju, skoraj smo že prispeli na mojo postajo. Ko sem prišla do prostora ob izhodu, sem videla moškega, ki je sedel na sedežu nasproti izhoda. Mislim, da je rekel: "Zdravo," iztegnil roko proti meni in rokovala sva se.
       Njegov stisk roke je bil čvrst in prijeten. Trajal je približno minuto. V tistem času se je tramvaj ustavil in pohitela sem proti izhodu. Name je naredil vtis. Izžareval je preprostost, imel je odprt, prijazen obraz in na njem je bilo čutiti čistost in nedolžnost. Oblečen je bil vsakdanje. Tramvaj sem zapustila presenečena in vesela.
       Transmisijsko meditacijo vedno začnemo s poslušanjem posnetka Maitrejevega sporočila. Tistega večera je to bilo sporočilo št. 28, ki se je začuda začelo takole: "Rad bi vam pokazal nov način življenja, način, ki temelji na prirojenem bratstvu človeka, na njegovi sposobnosti ljubiti in deliti z drugimi in na božanskosti kot njegovem bistvu. Postajati božanski je preprost, naraven proces, ki je prosto dostopen vsem ljudem. To je proces sproščanja tistega boga, ki od vsega začetka prebiva v vas. Moja obljuba je naslednja: če ste mi voljni slediti v novi čas, bom za vas sprostil vašo božansko naravo ..."
       Ime in naslov zadržana, Amsterdam, Nizozemska.

Človeštvo na razpotju

Spoštovani urednik,
28. oktobra 2018 smo bili tik pred začetkom predvajanja predavanja Benjamina Crema "Človeštvo na razpotju", ko sta vstopili dve veseli Surinamki, Pearl in Stella. Ena izmed njiju je imela v rokah naš letak. Povedali sta nam, da sta to jutro prisostvovali maši v binkoštni skupnosti, potem pa sta v Informacijskem centru Share Nizozemska v Amsterdamu videli letak o predavanju in zdaj sta tu. Na vprašanje, ali sta se udeležili maše v bližnji cerkvi, sta odgovorili, da ni šlo za redno cerkveno mašo, da ne pripadata cerkvi, ampak se zberejo in pojejo, samo sedem jih je. (Zdelo se nam je omembe vredno in čudno, da bi verni ljudje, ki so znani kot precej strogi, obiskali informacijski center. Podobno situacijo smo imeli pri prejšnjih obiskih dveh muslimank, za katere je mojster Benjamina Crema potrdil, da sta predstavnici mojstra Jezusa, SI, april 2016.)
       Ko smo sedeli, pripravljeni na ogled posnetka, smo ju povabili, da sedeta spredaj, vendar sta raje ostali zadaj. Članica skupine, ki je sedela tik pred njima, se je obrnila in vprašala, če ovira njun pogled, vendar sta rekli, da ni problema: "Imava dolg vrat." To je bilo nenavadno, ker v fizičnem smislu to ni bilo res. Razumeli smo, da je bilo mišljeno simbolično.
       Po filmu smo sedli skupaj okrog mize in začela se je razprava. Večinoma je govorila Pearl, Stella se je tu in tam pridružila; na neki točki je vse okoli mize zelo pozorno opazovala. Pearl je rekla, da je prišla na Nizozemsko iz Surinama, ko je bila stara tri leta, da zelo dobro pozna nizozemsko miselnost in da ljudje ne skrbijo drug za druga. Tako materialistični smo, ni nam več mar za drugega. Na ulicah, v tramvajih, vsi se ukvarjamo samo s svojimi pametnimi telefoni. Razpravljali smo tudi o vse večjem prepadu med bogatimi in revnimi po vsem svetu. Stella je omenila fanta, ki je kupil čevlje, ki so stali sedemsto evrov, medtem ko ima njegova mati velike finančne težave. Stella jima je povedala, kaj si misli o tem. Ko smo govorili o revnih, si lahko iz tona Pearlinega glasu razbral, da jo skrbi in da jih podpira. Dotaknili smo se tudi komercializacije, zlasti v zdravstvu in okolju. Medtem ko so vsi govorili istočasno, je Stella rekla tiho: "To, kar počnemo in rečemo, se nam vrne," in rečeno poudarila s krožno gesto: z desno roko je začela krožiti pri desni rami in ko je dosegla točko neposredno pred svojim telesom, je kroženje prevzela leva roka in krog sklenila pri levi rami. Bil je krožen gib, ki je popolnoma prikazal zakon karme. "Moč ljudstva" je bila omenjena kot pomemben način za doseganje spremembe in vsi smo se srčno strinjali, da bi morali iti na ulice, da bi se slišal naš glas.
       Na neki točki je Pearl članico skupine vprašala: "Ali ste jasnovidni?" Odgovor je bil: "Ne." In naslednje vprašanje: "Ampak vi ste vodja?" "Ne." "Ampak vi ste glavna tukaj?" "Ne, sploh ne," z razlago: "Trudimo se, da bi delali kot skupina brez 'vodje', kot razlaga Benjamin Creme v svoji knjigi Umetnost sodelovanja." Potem je Pearl vprašala isto članico skupine, če bi lahko za trenutek govorila z njo zasebno. Umaknili sta se v kuhinjo. Tam je Pearl pogledala članico skupine neposredno in jo vprašala: "Ko me gledaš, kaj vidiš?" Odgovorila je s smehom: "Gospo, ki si preveč sladka čaj."
       Obe ženski sta bili navdušeni nad predavanjem. Ko sta odhajali, je ena od njiju rekla, da se bo vrnila in kupila DVD, ki smo jima ga pokazali.
       Člani nizozemske skupine, Informacijski center Share Nizozemska, Amsterdam, Nizozemska.

Širiti besedo

Spoštovani urednik,
skupina dvanajstih sodelavcev Share International iz ZDA in Kanade je bila med gostitelji informacijskega razstavnega prostora na Parlamentu svetovnih religij leta 2018, ki je potekal od 1. do 7. novembra 2018 v Torontu v Kanadi. Prvo jutro, medtem ko se nas je več pogovarjalo z obiskovalci, sta do naše stojnice prišla dva karizmatična temnopolta Južnoafričana. Neka ženska je snemala pogovor med njima, da bi ga objavila na družabnih medijih. Ko sta vstopila v razstavni prostor, je eden od njiju pokazal na velik transparent in razložil drugemu: "Svetovni učitelj se je vrnil ... Zato govorim vsem; rečem: 'Vsakdo je učitelj. Vse, kar se vam dogaja, vas uči.'" Kasneje je dodal: " ... in ta svetovni učitelj ŽIVI v prav vsakem od nas." Sledil je energičen in čudovit dialog med obema moškima in bilo je, kot da nas je preplavil tovorni vlak pozitivne energije in ljubezni.
       Kasneje smo slišali, da sta moška slavna v svoji državi, da sta že dolgo evangeličanska duhovnika in da sta oba imela svojo izkušnjo "prebujenja". Na svoji Facebook strani škof Jackson Khosa pravi, da se je njegovo prebujanje zgodilo leta 1977 na velikem evangeličanskem zborovanju v Afriki. Khosa in njegov dolgoletni prijatelj Muzi Cindi sodelujeta že trideset let in sta znana po svoji zelo odkrito ekumenski, mistični usmerjenosti do Kristusa, ki je prisoten v vseh. Tukaj je nekaj odlomkov iz njunega navdihujočega pogovora.
       M. C.: Bolj ko boste zastavljali vprašanja, bolj se boste prebujali, bolj boste našli odgovore.
       J. K.: Veš, ena od stvari, ki sem jih opazil, ko sem se povezal z vsemi verskimi tradicijami tukaj, je to, da se zdi, kot da bi vse na tak ali drugačen način zapuščale svoje fundamentalistične tradicije.
       M. C.: Saj veš, zgodi se lahko le z mešanjem z drugimi ljudmi in s poslušanjem ... ko Jezus pravi, da ljubi bližnjega - tvoj sosed je tisti, ki svet vidi drugače od tebe - to je oseba, za katero Jezus pravi, da jo moramo ljubiti.
       J. K.: Torej nas ta svetovni parlament vseh religij preoblikuje, ker je v preteklosti skoraj vsak od nas želel spremeniti druge v svoje ... Si to tukaj opazil? Ali meniš, da obstajajo kakšne skrivne agende, da te kdo želi spremeniti v svojega? Ali pa so samo sporočila, ki ...
       M. C.: (se smeje) V bistvu ti vsi govorijo: "Povej nam svojo zgodbo! Povej nam svojo zgodbo o prebujenju!" Ker boš ugotovili, da se besede razlikujejo, izkušnja pa je enaka (oboje je v sozvočju). Torej smo vsi imeli isto izkušnjo, bodisi da si musliman, jud - katerikoli religiji pripadaš, izkušnja je enaka! To so le besede ...
       J. K.: Zdi se, kot da vsi pravijo, da so njihovi bogovi - kdorkoli že je njihov bog - ljubezen ... Ali lahko zaključimo, da govorimo o isti stvari?
       M. C.: Ja, govorimo o isti stvari! In to je ljubezen! To smo! Govorimo o nas samih!
       E. G., Steyerberg, Nemčija.

Pripravljen?

Spoštovani urednik,
pred približno šestimi meseci (pismo je bilo napisano 23. oktobra 2018) sem imel nekakšno vizijo v budnem stanju, v kateri je nastopal Benjamin Creme. Ne mislim vizije v religioznem smislu - neke noči mi je priplavala v pozornost. Sedel sem v postelji, ne da bi o čem posebej razmišljal, in nenadoma videl srebrno bele lase, ki so me takoj spomnili na gospoda Crema, nato pa se je vse skupaj povezalo s tem.
       Bil je lep prizor z veliko staro hišo, z živo modrim nebom in brezhibno zeleno trato. Bil je lep poletni dan. Bili smo za hišo in Benjamin je sedel z nekaj prijatelji za mizo ob robu trate. Počivali so in morda pili čaj. Oblečeni so bili, kot da igrali polo, vendar ne na travniku poleg sebe.
       Benjamin me je pogledal in rekel: "Si pripravljen?" Nisem imel pojma, a sem mislil, da bi bilo bolje reči da (!), zato sem rekel: "Da!" Brž je odgovoril: "Dobro, ker Maitreja prihaja." Podoba je hitro zbledela, vendar sem še lahko vprašal: "Kdaj?" Mislim, da je rekel: "Dve leti."
       J. M., Stoke-on-Trent, Velika Britanija

Neobičajni klatež

Spoštovani urednik,
28. aprila 2002 sem prispela v Pariz na praznovanje vesaka. Na podzemni postaji Coulaincourt sem šla na vlak v smeri hotela. Pri izhodu je na tleh sedel moški. Nosil je velik siv plašč in afganistansko pokrivalo. Imel je veliko sivo brado. Opazila sem predvsem to, kako čist in zdrav je bil videti. Ni bil videti običajen brezdomec.
       Kasneje, ko sem se srečala s prijateljico, sem spet videla tega človeka in še vedno bila očarana. Pokazala sem ji ga. Naslednji dan sva šli spet z istim vlakom do kraja, kjer je bil vesak, in še vedno je bil tam. Prijateljica je hodila pred mano in ravno ko sem šla mimo njega, jo je poklical po imenu. Bila sem šokirana, ko sem slišala njeno ime "Marlene," ker nas ni poznal. Ustavila sem prijateljico in jo vprašala, ali je tudi ona slišala. Rekla je, da je. Vprašujoče sva se spogledali. Je bil brezdomec Maitreja?
       Huguette Meckert, Kilstett, Alzacija, Francija.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je "brezdomec" bil Maitreja.)

Energijska spodbuda

Spoštovani urednik,
v soboto, 15. septembra 2018, sem se peljala v Leicester, da bi obiskala ostarelo teto v domu za starejše občane. Dobili bi se naj na kosilu, vendar sem bila pozna zaradi nepričakovanih pripetljajev s sosedi.
       Moj električni avtomobil potrebuje redno polnjenje in zato - ko potujem izven Londona - ves čas računam razdalje. Na pol poti sem ga že napolnila, vendar ga je bilo treba napolniti še enkrat. Ampak ker nisem imela veliko časa, sem ga napolnila le toliko, kot sem mislila, da je potrebno.
       Vse je bilo dobro, dokler nisem nepravilno zavila na obvoznico proti Leicesteru in se znašla milje stran s poti. Ko sem gledala števec prevozljive razdalje, ki je šel gor in dol, sem se panično bala, da bo avtu zmanjkalo energije in ne bom dosegla cilja. Zgrabila sem Maitrejevo "dlan," ki jo imam v avtu in ga prosila za pomoč. Ko sem nadaljevala z vožnjo, sem opazila, da je števec ves čas stal na devetindvajsetih miljah. Po prevoženih desetih ali petnajstih miljah se še kar ni spremenil. Bila sem tako vesela. Nato me je pri semaforju nekoliko zaskrbelo, da se je števec morda zataknil. Takoj ko sem ustavila, se je števec spustil na osemindvajset in se čez nekaj sekund dvignilo nazaj na devetindvajset milj! Smejala sem se in občutila mir in hvaležnost za pomoč, ki nam je dana.
       Med vožnjo do tetinega doma je števec ostal na devetindvajsetih miljah, ko sem se približala domu, je padel na osemindvajset, ko pa sem pripeljala na parkirišče, je padel na sedemindvajset. Kakšno olajšanje, da mi je uspelo - in ravno pravi čas za kosilo s teto!
       G. F., London, Velika Britanija.

Vprašanja in odgovori

V.: Kaj potrebujemo od vlad? (Predavanje, London, 14. junij 2007)
       O.: Ljudje, ki mislijo, da danes vladajo svetu, vladajo z močjo svojih vojsk. Vse to je slepilo, čisto pomanjkanje samoopazovanja. Vsi ti ljudje so "velepametni", a ne zares pametni: v resnici so dobri v sprevračanju. Imajo tako sprevržen um, da lahko vsako resnico sprevržejo v njeno nasprotje, a to v resnici ni pametno, niti zares inteligentno, niti ne koristi svetu. Svetu so koristni tisti ljudje na vplivnih položajih, ki so zmožni svoj vpliv uporabljati za izboljšanje sveta, za ustvarjanje varnejšega sveta, sveta osvobojenega lakote, brezposelnosti, terorja in vojn. To je tisto, kar ljudje potrebujejo od svojih vlad.

V.: Da, toda kako dobiti pozornost vlad?
       O.: Vlada je tu, da služi ljudem, ne obratno.
       V zelo kratkem času se bodo ljudje začeli zavedati tega dejstva in se bodo znova in znova udeleževali pohodov ter zahtevali pravičnost v svetu. To bo glas okrepljenega in izobraženega svetovnega javnega mnenja, ki bo rešil ta svet. To izobraževanje bo prišlo od Maitreje; ljudje se lahko naučijo, kako se tega lotiti, in to se zdaj začenja dogajati. Ljudje se pridružujejo pohodom, ker je to način, da pokažejo svojo moč. Kar je pomembno - stvar je zelo preprosta: gre za svobodo, pravičnost, medsebojno delitev dobrin. Ne gre za reševanje kitov, za reševanje lisic, za reševanje tega in onega živalstva, ampak za to, da se preprosto uvidi potrebe sveta.

V.: Kaj mislite o begunski krizi?
       O.: Če mislimo, da lahko nadaljujemo tako, kot smo to počeli doslej, medtem ko ljudje prihajajo iz Afrike in poskušajo priti na Malto ali v Španijo ali Italijo, in so prepuščeni temu, da utonejo pred malteškimi pristanišči, potem moramo o tem znova razmisliti. Ne moremo podpirati te vrste nehumanosti. Nehumanost vodi v nehumanost in če lahko podpiraš en kanček nehumanosti, lahko sčasoma podpiraš vso nehumanost - terorizem in vojno - in končaš kot George Bush in Tony Blair: brez vesti ali občutka za lastno neumnost in nesposobnost biti pošten do sebe.

V.: Večina politikov je pokvarjenih. V čem je torej rešitev?
       O.: V politiki potrebujemo poštenost in poštenost bo le v novi politiki in to zaradi dela, ki ga mojstri opravljajo že leta, vse od leta 1975, v središčih, kjer so. Delajo z ljudmi prepričanj, z ljudmi, ki premorejo popolno poštenost in namero: služiti svetu po svojih najboljših zmožnostih. Mojstri jih učijo, kako in s kakšnimi sredstvi pristopati k različnim problemom, ki bodo v prihajajočem času prišli v ospredje. Po dnevu razglasitve bodo izvoljeni na položaje moči in vpliva zaradi svojega popolnega altruizma, svoje očitne inteligence in pravilnega razmišljanja, in odprla se bo nova faza, ki jo bo opravilo človeštvo samo.
       Maitreja je dejal: "Jaz sem le arhitekt načrta, vi pa ste voljni graditelji svetišča resnice." Svetišče resnice je nova civilizacija. Ta civilizacija bo nekaj tako čudovitega, da si tega ne morete niti predstavljati. Zahteva le sprejetje načela, da smo eno, da je človeštvo eno in da je zato medsebojna delitev virov planeta v družini nekaj naravnega. To je tisto, kar družina počne - deli si vse, kar pride v družino. Človeštvo je družina in bi moralo početi isto. Tako bo učil Maitreja.

V.: Ljudje so povsod prestrašeni. Ali smo res pripravljeni na Maitrejo in mojstre? Kako lahko to veste?
       O.: Na milijone ljudi je pripravljenih na to; človeštvo nikoli ni bilo tako pripravljeno. Človeštvo se močno boji prihodnosti, ki jo vidi pred seboj. Vsako govorjenje o Iranu, Severni Koreji ali celo Iraku milijonom ljudi po svetu povzroča srh, ker jih muči strah, posledica strahu pa je stres. Vsi živijo v stresu in ljudje tega ne marajo več, toda ne vedo, kako se izviti iz tega. Ne gledajo več televizije, ne berejo več časopisov, ker ne prenesejo več slabih novic. Slabe novice vidijo tako, kot da je vse, kar se je zgodilo tisti mesec, slabo. Vidijo lahko le slabe novice, ker je to tisto, kar kaže televizija, o čemer govorijo časopisi in kar časopise prodaja; vse, kar je senzacionalno, je prodajljivo in to gre v novice povsod po svetu.
       Toda mojstri istočasno gledajo svet in vidijo vse smeri, vidijo gibanja in trende v obratni smeri. Vidijo energijo Maitreje in mojstrov, ki se zliva v svet in polni ravni, predvsem pa vidijo velikega avatarja, velikansko kozmično bitje, ki presvetljuje Maitrejo na zelo podoben način, kot je Maitreja presvetljeval Jezusa v Palestini.
       Kadar Maitreja presvetljuje mene, njega samega presvetljuje Duh miru in ravnovesja in to bitje dela z zakonom akcije in reakcije, ki sta si nasprotni in enaki. Namen njegovega dela je obrniti prevladujoče nasilje, sovraštvo, nesoglasja in disharmonijo v svetu v njihovo nasprotje, tako da bomo vstopili v dobo miru, harmonije in mentalnega ter fizičnega ravnovesja v natanko enakem razmerju obstoječega nasilja, sovraštva in nesoglasij. Nihče ne ve, da se to dogaja; ljudje vidijo le nesoglasja in disharmonijo in zato so prestrašeni. Ni potrebe, da bi se bali, vse se obrača v pravo smer. Odslej se kolo obrača in obračanje se bo nadaljevalo, dokler se sedanjost ne bo otresla te navlake, dokler človeštvo ne bo prvič pravilno odprlo oči in prepoznalo slepil in iluzij teh smešnih voditeljev vlad, ki mislijo, da lahko vladajo svetu, ki mislijo, da pripada njim. To je preteklost, to je doba Rib. Prihodnost je stvar mladih, še posebej mladih sedanjega časa, in mlade je treba obravnavati skrbno in nežno in jim dopustiti, da zavzamejo svoj položaj in starejšim ljudem pokažejo, kako živeti in kaj svet potrebuje.