Revija Share International v Slovenščini

naročnina za pol leta (5 revij): 9 EUR
naročnina za eno leto (10 revij): 18 EUR
naročnina za dve leti (20 revij): 36 EUR
V ceno so vključeni poštni stroški.
Revijo lahko naročite po telefonu 04 / 23 66 571 ali prek interneta.
Če želite po pošti prejeti vzorčni izvod revije, nam pošljite svoj naslov.

Oglejte si revijo Share International (januar/februar 2007) (PDF - 1,93 Mb).
Za ogled potrebujete AcrobatReader. Priporočamo, da PDF datoteko najprej presnamete na svoj računalnik in jo šele potem odprete v AcrobatReaderju.

Vsebina zadnje revije (junij 2008)

• Mojster -, prek Benjamina Crema
  Ko se bodo ljudje ozrli nazaj
• Stališče
  Globalne probleme lahko rešujemo le z globalnimi rešitvami
• Trendi
  Moč meditacije
  Najmnožičnejša učna ura na svetu
  Indijski bolniški vlak
  Sodelovanje Jug-Jug proti podhranjenosti
  Vprašljiva kemikalija v plastiki
• Odpravljanje travm sveta
• Zdravje in zdravljenje - kompilacija
• Znamenja časa
  Čudež pri presaditvi
  Jezusova podoba na oknu bolnišnice
  Velikonočno znamenje
  Videnja NLPjev v Argentini
• Maitrejeve prioritete
  Globalna kriza s hrano - vzroki in rešitve
  Življenjske razmere v Gazi se slabšajo
• Napovedi in dejstva
  Napredek pri regeneraciji tkiv
  Ljudska iniciativa začela kampanjo proti globalnemu segrevanju
• Glas ljudstva
  Prvomajski shodi po svetu
  Pristaniški dalavci so zavrnili dostavo orožja v Zimbabve
  Shod za svobodno Palestino v Londonu
  
• Pisma bralcev
  Sodelovanje na polno
  Hitra sprememba
  Povezave
  Nikoli prestar ...
  Živalska magija
  Zamujena priložnost
  Skoraj smejal se je z mano
  ... blisk svetlobe
  Na hitro je izginila
• Vprašanja in odgovori

Pobrskajte po arhivu člankov objavljenih v slovenski reviji Share International.

Oglejte si razstavo fotografij Unicefovih fotografov, ki so bile objavljene na zadnjih straneh revij Share International.

Mojster - je starejši član Hierarhije (ni Maitreja); njegovo ime zaenkrat iz različnih razlogov še ni razkrito. Benjaminu Cremu, ki je z njim ves čas telepatsko povezan, vsak mesec narekuje članek za revijo Share International.

Ko se bodo ljudje ozrli nazaj
Mojster -, prek Benjamina Crema (23. april 2008)

Čez nekaj let se bodo ljudje ozrli nazaj in se spraševali, zakaj so tako dolgo odlašali z očitnim in najbolj naravnim dejanjem: medsebojno delitvijo svetovnih virov. Ko bodo izkusili toplino nove stabilnosti, odsotnost napetosti in olajšanje, ki ga bo prineslo mednarodno sodelovanje, se bodo spraševali, kako so bili lahko toliko časa slepi za nekaj tako samoumevnega, tako trmasti in škodljivi za svoje najboljše interese.
      Ljudje stojijo na pragu povsem nove izkušnje, v kateri bosta vsaka odločitev in dejanje na svetovni ravni veljala za koristna, saj bosta krepila in posvečevala njihova življenja, krepila vezi bratstva, ki so jih ljudje doslej zanemarjali in skoraj pozabili. Ljudje bodo zdaj z veseljem sodelovali za skupno dobro, sovraštvo in nezaupanje preteklosti bodo odločno pustili za seboj. Kot nova prijaznost se bosta porodila dobrohotnost in spoštovanje, kot poživljajoče kvasilo bosta prežela njihova prebujena življenja. Tako bosta tudi ljubezen in radost vse bolj objela in olajšala srca ljudi vsepovsod.

Alkimija
Kakšna prefinjena alkimija je to, da bo tako čarobno spreminjala življenja ljudi? Ne alkimija, ampak božanskost, ki prebiva v srcih ljudi in jo je prebudila in porodila Maitrejeva ljubezen. "Medsebojna delitev dobrin," pravi Maitreja, "je božanska; prvi korak proti medsebojni delitvi je prvi korak proti vaši božanskosti." V človeku je obilo te božanskosti. Medsebojna delitev bo pokazala, da je človek potencialen Bog in da je opremljen za izražanje ustvarjalne volje svojega vira.
      Ta ustvarjalni namen se bo počasi toda zanesljivo manifestiral skozi ljudi in usmerjal njihova dejanja in odločitve. Staro brezpravje bo oslabelo in izginilo kot bled spomin na daljno, naivno preteklost. Tako bo.

Bleščeča prihodnost
Mi, vaši starejši bratje, še jasneje vidimo obrise bleščeče prihodnosti, ki se razprostira pred človeštvom. Vidimo načrte znanosti, ki bi osupnila tudi najbolj plodne in pretanjene ume sedanjega časa. Vidimo tudi umetnost, katere lepote in ustvarjalne moči človek do zdaj še ni videl.
      Predvsem pa se zavedamo, da je ta ustvarjalni tok, kakršnega po obsegu v človeški zgodovini še ni bilo, neizbežen rezultat velike notranje spremembe, ki jo doživlja človeštvo, ko se uči živeti po zakonih življenja. Ko bodo ljudje to prepoznali in razumeli zavestno, kot življenjsko dejstvo, bodo rade volje naredili korake, ki vodijo neposredno k miru, pravičnosti, svobodi in pravilnim odnosom. Ta prvi korak se imenuje medsebojna delitev.
      Če mu bodo pomagali in ga vodili Maitreja, Gospod ljubezni, in njegova skupina Mojstrov, kako bi človek lahko prezrl, da sta medsebojna delitev in pravilen odnos eno in isto, imata isto gonilno silo: izkazati želita potrebo po enotnosti, ki je pod površjem naše navidezne ločenosti, in tako razkriti resnično naravo ljudi kot Bogov.

Arhiv Mojstrovih člankov.

Odpravljanje travm sveta
S Caroline Sakai se je pogovarjala Michiko Ishikawa

Združenje za terapijo na področju mišljenja ATFT (The Association for Thought Field Therapy Foundation) je neprofitna članska organizacija, katere prostovoljci nudijo psihološko pomoč ljudem, ki so utrpeli vojne travme in travme povezane z naravnimi katastrofami, genocidom in revščino. Skupina Trauma Relief Teams, ki vključuje psihologe, svetovalce, zdravnike in socialne delavce, se je usposabljala v Callahanovi tehniki terapije s področja mišljenja TFT ( Callahan Technique of Thought Field Therapy). Pomagali so žrtvam travm v mnogih delih sveta, vključno z New Orleansom in Mississippijem pri posledicah katastrofe, ki jo je povzročil hurikan Katrina; pri velikih poplavah v Tabascu in Chiapasu v Mexicu; ter na Kosovu, v Kongu in Ruandi, kjer so zdravili ljudi, ki so preživeli genocid. Dr. Caroline Sakai, psihologinja, ki uporablja TFT, in ima sedež na Havajih, je vodila skupino terapevtov, ki so delali z otroki v sirotišnicah v Kigalu, v Ruandi. Ti otroci so preživeli genocid, ki se je leta 1994 zgodil v Ruandi in v katerem je bilo v 100 dneh pomorjenih od 800.000 do enega milijona ljudi. Dr. Sakai je za Share International intervjuvala Michiko Ishikawa.

Share International: Kako ste začeli delati s preživelimi po genocidu v Ruandi?
      Caroline Sakai: Ideja se je porodila, ko sem bila v New Orleansu kot del skupine ATFT Foundation Trauma Relief Team, ki je delala s preživelimi po hurikanu Katrina in s prvimi, ki so se odzvali nanj - zdravniki, medicinskimi sestrami, varnostniki, ki so delali s preživelimi. Eden od članov skupine, Paul Oas, psihoterapevt in duhovnik, me je vprašal, če bi lahko delala s preživelimi po genocidu v Ruandi. Njegova cerkev pomaga podpirati sirotišnico El Shaddai v Kigaliju v Ruandi tako, da poskrbi za njihove osnovne potrebe, kot sta hrana in zavetišče. Pri otrocih je videl učinke travm genocida v obliki motenj posttravmatskega stresa (PTSD): nočne more, spominski prebliski, nespečnost, močenje postelje, depresija, umik in divja jeza. Duhovnik Oas je želel tja pripeljati ekipo za TFT in delati s preživelimi po genocidu. Glede na to, da sem vodila klinično skupino v New Orleansu, me je prosil, če bi lahko to delala tudi v Ruandi.

S. I.: Kaj je edinstvenega v vaši metodi dela s travmami?
      C. S.: Terapija na področju mišljenja (TFT) je najbolj učinkovito in najbolj blago zdravljenje travm od vseh, na katere sem naletela. 31 let sem delala kot klinična psihologinja v bolnišnici Kaiser v Honoluluju na Havajih in sem za motnje posttravmatskega stresa uporabljala številne druge, bolj tradicionalne načine zdravljenja. Ti običajno vključujejo določeno mero podoživljanja izkušnje medtem, ko ljudje predelujejo travmo, in močno krepitev občutkov. Za nekatere ljudi je to lahko zastrašujoče in se zato odločijo, da ne bodo nadaljevali z zdravljenjem.
      TFT pa ne povzroča veliko podoživljanja izkušenj in žalosti. Obenem pa posameznik to vzame nase, saj gre dejansko za zdravljenje, ki ga ljudje izvajajo na sebi. Iz občutka, da so bili žrtve, so se sposobni zdraviti in pomagati sami sebi. Ko se pojavijo rezultati, ko začnejo avtomatične čustvene reakcije pojemati, ko ni več spominskih prebliskov in nočnih mor, ko se umirijo vsi simptomi PTSD-ja, spoznajo svojo moč, s katero so ozdravili sami sebe.

S. I.: Ali terapija na področju mišljenja (TFT) deluje hitro?
      C. S.: Da. V bistvu smo bili osupli nad hitrostjo zdravljenja v Ruandi. Imeli smo le štiri terapevte, bili pa smo soočeni s 400 sirotami sirotišnice El Shaddai. Ugotovili smo, da je bilo od teh 174 takih, ki so preživeli genocid. Glede na vrsto krutosti, ki so jo doživeli, smo predvidevali, da bomo za vsakega otroka porabili vsaj eno uro, če bi z njim delali individualno. Mislili smo, da bomo potrebovali tri zaporedne dni intenzivnega dela. Dejansko pa se je obrnilo tako, da je bila večina ozdravljenih v 15 - 20 minutah. Naslednja dva dneva smo preverjali, če so se še pojavljale nočne more, če so se vračali spominski prebliski ali druge travme, kajti mnogi od njih so med genocidom doživeli mnogokratne travme.

S. I.: Kakšne so bile nekatere travme, ki so jih doživeli?
      C. S.: Lahko so bili priče pomoru njihovih družin, za tem pa so videli ali slišali še druge umore. Ker so imeli lastne izkušnje, so svojo travmo živo podoživljali, ko so slišali poročila o drugih ljudeh. Nekateri med njimi so del peščice preživelih v celi vasi. Doživljajo izgubo mnogih članov njihove skupnosti. Genocid v Ruandi je v smislu travmatskih vplivov toliko hujši, ker ni šlo za poboje s puškami ali topovi nekje v oddaljenih krajih, ampak za ubijanje v neposredni bližini, v glavnem z mačetami. Številne žrtve so bili sosedje, prijatelji in sorodniki hudodelcev.

S. I.: Koliko so stari otroci v sirotišnici?
      C. S.: Starost otrok se giblje med 13 in 18 leti, večina jih je sredi najstniških let. Zdravili smo tudi nekaj odraslih iz vasi, njihova starost je različna.
      
S. I.: Kdo vodi sirotišnico?
      C. S.: Sirotišnico El Shaddai je ustvaril Sylvestre Nzitukuze, mladi učitelj in trener. Začel je tako, da je k sebi na dom pripeljal brezdomske otroke s ceste. Ti so bili sirote, ki so se preživljali z drogo in prostitucijo, v resnici žrtve genocida, AIDS-a in revščine. Ko je bilo za Sylvestrov dom že preveč otrok, je začel z El Shaddaijem v starem zapuščenem skladišču.
      Pridobil je tudi ruandsko cerkveno kongregacijo, nato pa še Cerkev duhovnika Oasa iz južne Kalifornije. Skupaj delajo, da pomagajo sirotišnici pri pokrivanju najnujnejših stroškov za hrano, vodo, učiteljske plače, vzdrževanje opreme in tako naprej.

S. I.: Kaj je TFT (terapija na področju mišljenja), ki jo uporabljate za zdravljenje otrok?
      C. S.: TFT je samozdravljenje. Zajema meridiane, ki se uporabljajo pri akupunkturi in akupresuri. Zdravljenje vključuje pritiskanje na točke meridianov, gibanje oči in druge dejavnosti, ki aktivirajo različne dele možganov. Tehniko je razvil dr. Roger Callahan, klinični psiholog iz Kalifornije. Odkril jo je leta 1980, še vedno pa nadaljuje z razvijanjem in jo izpopolnjuje.
      
S. I.: Kako ste začeli delati z otroki v sirotišnici?
      C. S.: Najprej smo napravili oceno nekaterih motenj posttravmatskega stresa (PTSD).  Obrazce za oceno PTSD smo prevedli v njihov jezik kinyarwando. Učitelji, kot skrbniki otrok, so pripravili te ocene. Tudi učenci sami so pripravili svoje subjektivne ocene. Te smo nato primerjali in jih razvrstili glede na ocene. Z otroki z najhujšimi travmami smo delali individualno in intenzivneje. Ker smo bili tam le tri tedne in smo imeli le štiri terapevte, smo z večino otrok delali v majhnih skupinah, potem v večjih, z ostalimi pa v razredu. Z njimi smo šli skozi protokol zdravljenja. Obstajajo različna zdravljenja za različne probleme. Če se soočajo z PTSD, zdravljenje travme zajema pritiskanje nekaterih točk na meridianih. Bilo je tudi veliko ljudi, ki so imeli opravka z jezo in krivdo. Pri njih smo opravili posebne protokole, ki vključujejo različne točke na meridianih. Pritiskanje je čvrsto, vendar blago, približno 5 - 10 krat, odvisno od protokola.

S. I.: Ali so otroci sami pritiskali na točke meridianov?
      C. S.: Pokazali smo jim pritiskanje, naši prevajalci pa so jim pokazali, kako in kje pritiskati. Otroci so se tega hitro naučili. Naj navedem primer. Imeli smo 15-letno dekle, ki je imela v času genocida tri leta. Njena družina se je zatekla v cerkev, ko so hudodelci začeli prihajati in pobijati ljudi. Deklica je povedala, da ji je oče rekel, naj beži in ne gleda nazaj, pa naj se zgodi karkoli. Začela je teči, kakor hitro je mogla, nato pa je zaslišala, očetove krike in kričanje. Zvenelo je, kot da je nor, kar mu ni bilo podobno. Čeprav se je spomnila, da ji je rekel, naj ne gleda nazaj, se je ozrla, da vidi, zakaj oče še vedno kriči. Skupina ljudi je z mačetami napadala njenega očeta.
      Vseh 12 let po tem napadu je dekle imelo spominske prebliske tega prizora. Imela je dnevno moro, v kateri je videla ubijanje svojega očeta, vsako noč pa je imela nočno moro o tem ubijanju. Ko smo to predelovali in je pritiskala na različne meridiane, je nenadoma prenehala in se začela smejati. Povedala je, da se lahko spomni, kako se je njen oče igral z njo in da pred tem ni imela nobenih spominov na otroštvo. Genocid je bil tako v ospredju njenega spomina, da je blokiral vse ostalo. 
      Nato sem jo vprašala, kaj je čutila, ko je spet razmišljala o tem, kar se je zgodilo v cerkvi. Prevajalec, ki je bil duhovnik, me je omahljivo pogledal v smislu: "Zakaj jo spet spominjate na to, če ji že gre dobro?" Ampak mi potrebujemo celotno zdravljenje. Dekle je začelo jokati in se spominjati, kako so pobijali tudi druge ljudi. V spomin je priklicala, kako sta ona in še en otrok, ki je preživel, pobegnila, in spoznala je, da ji je oče rešil življenje, s tem, kar je počel, da bi nase usmeril pozornost hudodelcev. Jokala je, ko se je spominjala različnih prizorov. 
      Nadaljevali smo še s predelovanjem njenih drugih travmatičnih dogodkov in po približno 15 - 20 minutah se je začela smejati. Vprašali smo jo, kaj je prišlo na površje in govorila je o svojem očetu. Njena mati ni hotela, da bi jedli zelo sladko sadje, ker to ni bilo dobro za otroške zobe. Toda njen oče je v žepih pretihotapil sadje domov in ga dal otrokom, ko mati ni videla. Iz srca se je smejala in mi smo se smejali z njo. Potem sem jo vprašala, kaj se zdaj pojavi, če pomisli na dogajanje v cerkvi? Pomislila je in brez solza v očeh dejala: "Še vedno se tega lahko spominjam, toda zdaj se zdi kot oddaljen spomin, kot da je 12 let od tedaj ." Začela je govoriti o drugih prijetnih spominih. Kmalu zatem smo končali s seanso za tisti dan in se dogovorili, da se vidimo naslednjega dne. Ko je prišla naslednji dan, je bila videti veliko bolj vedra. Povedala nam je, da prvič ni imela nočnih mor in da je lahko dobro spala. Začela je pripovedovati o  mnogo bolj veselih spominih.

S. I.: Ta zgodba vas še vedno gane, ko govorite o njej. 
      C. S.: Da. Bilo je zelo ganljivo. Ljudje iz Ruande so nas zelo ganili pa tudi njihova želja, da bi lahko dali kaj v zameno in izkazali zahvalo. Bili so izjemno vzdržljivi, imeli so izjemno veliko sposobnost odpuščanja ter sposobnost doživljati in izražati svoje veselje do življenja.
      En primer je bil starejši gospod iz vasi. Gledal nas je pri delu in vprašal, če bi lahko delali tudi z njim. Prisiljen je bil gledati pokol svoje žene in otrok ter drugih vaščanov. Nato so se hudodelci z mačetami lotili tudi njega. Dvanajst let pozneje smo lahko še vedno videli ogromne brazgotine na njegovem vratu in glavi. Bil je čudež, da je uspel preživeti. Rane so se zacelile, toda velike brazgotine so ostale. Povedal je, da ima ves čas spominske prebliske in nočne more.
      Z njim smo delali po metodi TFT. Naslednji dan je prišel nazaj in povedal, da je prvič po 12 letih dobro spal brez nočnih mor. Vprašal je, če bi mu lahko pomagali pri vrtoglavici, zaradi katere je pogosto padel. Razmišljali smo, da bi verjetno potreboval kakšno zdravniško ali nevrološko pomoč, toda očitno je bilo, da vaščani nimajo kaj prida dostopa do zdravniške oskrbe in ne denarja, da bi jo plačali. Tako smo razmišljali, da bi poskusili z diagnostično ravnijo TFT-ja, ki omogoča individualizirano zdravljenje. Večina zdravljenj, ki smo jih opravili v Ruandi, je temeljila na standardnih praksah iz knjige Tapping the Healer Within (Trepljanje notranjega zdravitelja) Rogerja Callahana.

S. I.: Ali ta standardna zdravljenja delujejo pri večini ljudi?
      C. S.: Da, za travme. Bilo je le nekaj takih, ki so imeli nenavadne simptome in smo morali uporabiti diagnostično zdravljenje.
      Ko smo pri tem gospodu opravili diagnostično zdravljenje, da bi mu pomagali pri njegovi vrtoglavici, se je ta sprehodil in rekel: "Ne vrti se mi več." Bili smo nekoliko zbegani in smo si mislili, da je bila vrtoglavica morda povezana s travmo. Videli smo veliko simptomov, ki so dejansko sekundarni simptomi travme. Tudi če so fizične poškodbe pozdravljene, lahko ostanejo simptomi, ki so povezani s travmo, kot na primer depresija ali kronična bolečina.
      Naslednji dan se je gospod vrnil in poročal, da nima več vrtoglavice, ne spominskih prebliskov in ne nočnih mor. O tem je povedal vsem v vasi in približno 30 vaščanov mu je sledilo v El Shaddai, kjer so prosili za terapijo TFT, ki je njemu pomagala.
      Ob koncu tedna je prišel na velikonočno nedeljsko mašo v El Shaddai. Na koncu je vstal in dejal, da se zdaj prvič po 12 letih počuti dobro. Dodal je, da želi to vrniti tako, da bo v svoj skromni dom vzel tri ali štiri sirote. Bilo je zelo ganljivo.

S. I.: Težko je verjeti, da je mogoče tako globoke travme izbrisati v tako kratkem času s tako preprosto metodo. Se travme vrnejo?
      C. S.: Večina travm in fobij se ne vrne. Možne so izjeme, če zdravljenje ni celotno. Je pa tudi nekaj drugih stanj, ki se lahko vrnejo kot na primer panika, obsesivno/prisilno vedenje in kronična bolečina. Lahko pa gre za druge učinke kot na primer toksine, ki lahko ponovno sprožijo simptome. Obstajajo načini, kako jih ugotoviti in tudi zdraviti.
       
S. I.: Zdravili ste vseh 400 otrok in ostale lokalne prebivalce v Kigaliju v Ruandi?
      C. S.: Da, v El Shaddaiju smo bili dva tedna. Preden smo odšli, smo nato en teden usposabljali medicinske sestre, učitelje, duhovnike in ostale člane cerkve v metodi TFT.
      
S. I.: Če prav razumem, ste se leto za tem vrnili.
      C. S.: Naslednje leto smo šli tja na obletnico genocida. Namenoma smo šli ob najslabšem možnem času glede simptomov, ker smo se želeli lotiti vračajočih se simptomov ali ostankov simptomov. Ves narod je žaloval. Genocida so se spominjali z upanjem in ciljem, da se to nikoli več ne zgodi. Vso pozornost so usmerili v to in v tem času niso peli in plesali. 
      Ko smo opravili pregled pri otrocih smo bili nekoliko presenečeni, ko smo videli, da niso kazali znakov PTSD. Ko smo spraševali otroke in učitelje, smo odkrili zakaj. Zdravili so sami sebe, ker so poznali metodo samozdravljenja. Učitelji so bili sposobni zdraviti otroke in jih spominjati na zdravljenje. Nekateri otroci so povedali, da ko se je začela obletnica genocida in so začeli razmišljati o tem, so se jim začele pojavljati slabe sanje. Vendar so lahko preprosto vstali in začeli pritiskati točke na meridianih. Ko je en otrok začel pritiskati na točke, je kmalu to počelo sedem ali osem otrok skupaj. Povedali so, da zato niso imeli težav, ko smo jih videli.

S. I.: Ali se je pomembno spominjati travme, da bi lahko delali to terapijo?
      C. S.: Da. Potrebno je. To je miselno polje, fokus misli na travmi. Zato se morajo učenci osredotočiti na travmatični prizor in morajo misliti nanj, medtem ko pritiskajo na točke, da bi opravili s travmo.

S. I.: Ali se na travmo osredotočajo le nekaj minut, toliko da uporabite terapijo?
      C. S.: Da. Ko se med terapijo osredotočajo na travmatični dogodek, se zdi, da vpliv travme pojenjuje. Pogosto ljudje rečejo: "Še vedno se tega lahko spomnim, toda ni živo. Zdi se kot bled, oddaljen spomin." Zdi se tudi, da delo na meridianih zmanjša psihološke simptome čustvenih odzivov. To ljudem omogoča, da veliko lažje jasno mislijo in drugače predelajo stvari, ker je naša perspektiva drugačna, ko smo preplavljeni s čustvi.

S. I.: Ko ste se leto pozneje vrnili, kako so se otroci spremenili?
      C. S.: Bilo je osupljivo. Resnično so se preobrazili. Učitelji so poročali, da so povečali samospoštovanje in občutek lastne vrednosti. Mnogi, ki so se počutili žrtve in so imeli občutek brezupa, so zdaj imeli upanje in več upoštevanja v svoji okolici. Očistili so okolico sirotišnice in umazanijo po tleh in prosili, da bi zasadili drevesa, rože in zelenjavo. Zadaj za sirotišnico so imeli tudi velike površine zemlje, kjer so gojili zelenjavo, ki so jo začeli pridelovati. Tako so fižolu, rižu in vodi, njihovi običajni prehrani, dodali še zelenjavo. Dejansko so imeli toliko zelenjave, da so je nekaj lahko prodali in tako prehranili vse sirote.

S. I.: Ali so otroci prostovoljno opravljali delo?
      C. S.: Po izjavah učiteljev so bili otroci zelo voljni delati. V bistvu so začeli z nekaj projekti. Poleg tega so nekateri otroci, ki so bili depresivni in umaknjeni, postali bolj medsebojno dejavni. Tisti, ki niso nikoli imeli nobene ideje, so prišli z idejami in jih delili z drugimi brez vpliva travmatičnih spominskih prebliskov in nočnih mor, ki so jim povzročale depresijo in zniževale raven delovanja. Bili so bolj navdušeni, bolj ustvarjalni in bolj samozavestni. Bili so se sposobni bolje osredotočati in mnogi so opravili sprejemne izpite za vpis v redno srednjo šolo. Učitelji so tudi poročali, da se je znatno znižala stopnja borbenega obnašanja in močenja postelj. Mnogo otrok, ki so bili zaradi svoje prizadetosti in jeze umaknjeni in so se izogibali drugih otrok, so bolje shajali z drugimi otroki, se z njimi igrali in se niso jezili.

S. I.: Bi želeli dodati še kakšno misel o vaši izkušnji v Ruandi ?
      C. S.: Želeli bi si, da bi lahko več ljudi imelo koristi od tega samozdravljenja. Zelo dobro je bilo zastavljeno z številnimi učitelji in učenci. Pravijo, da bi morala biti terapija TFT na voljo vsem, ki trpijo zaradi genocida in vsem, ki trpijo zaradi hudih travm, tako da bi lahko doživeli olajšanje od travmatičnih simptomov in bi izkusili veselje do  življenja. Ljudje v Ruandi so to izrazili zelo jasno. Zdravljenje nič ne stane. Številni ljudje iz Ruande so rekli: "Brezplačno je. To lahko delaš sam na sebi."
      To, kar je rekel Sylvestre Nzitukuze, učitelj in trener v El Shaddaiju, je zelo zgovorno: "To je kot uslišana molitev. Te tehnike so otrokom pomagale v njihovem življenju. Osvobodile so jih njihovih travm in tako so njihove oči zdaj uprte v prihodnost."
Več informacij na: www.atft.org

Čudež pri presaditvi

Avstralska deklica je postala prva bolnica, pri kateri se je s presaditvijo spremenila krvna skupina in je prevzela imunski sistem darovalca organov, navaja poročilo v The New England Journal of Medicine. Petnajst let stara Demi-Lee Brennan je prejela darovana jetra, ko je bila stara devet let, saj so njena odpovedala. Vendar je zbolela, ko so ji dajali zdravila za preprečevanje zavračanja presajenih jeter. Kri Brennanove se je tedaj nerazložljivo spremenila iz njene skupine '0 negativna' v '0 pozitivno', v krvno skupino darovalca organa. Zarodne celice krvi iz njenih novih jeter so stopile v njen kostni mozeg in prevzele njen celotni imunski sistem. Zaradi tega Brennanova ne potrebuje več zdravil proti zavračanju.
      Zdravniki iz otroške bolnišnice Westmead v Sydneyu, kjer je operacija potekala, so povedali, da nimajo razlage za izboljšanje stanja Brennanove, in pravijo, da je ona "čudež enega primera izmed šestih milijonov". Stuart Dorney, nekdanji vodja oddelka za presajanje v bolnišnici, je dejal, da zdravljenje Brennanove lahko privede do napredka pri zdravljenju presaditve organov, saj navadno imunski sistem prejemnikov napade presajeno tkivo. "Zdaj moramo pregledati vse dogodke in ugotoviti, kaj se je zgodilo pri Demi-Lee, in če je mogoče, to ponoviti," je izjavil Dorney.
      Vir: Reuters
      (Mojster Benjamina Crema potrjuje, da je krvno skupino Demi-Lee spremenil Mojster Jezus in jo tako rešil pred učinki zdravil proti zavrnitvi.)

Jezusova podoba na oknu bolnišnice

Aprila 2008 so se obiskovalci kompleksa bolnišnic v Orlandu na Floridi v ZDA gnetli okrog okna vrta za molitve in bili priča Jezusovi podobi, ki se je tam čudežno pojavila. "Tam je bila množica ljudi, ki so svoje mobilne telefone držali pri oknu in tako sem odšel tja tudi sam in videl sij," je povedal obiskovalec bolnišnice Joel Cruzada. "Ko stojiš tam in nemirni ljudje govorijo o tem, si misliš: 'Uh! Resnično sem tukaj!'" Nerazložljivo podobo sedaj raziskujejo, uradnik iz bolnišnice pa je povedal, da je vse, kar je pomembno, to, da se ljudje zaradi tega dobro počutijo.
      Vir: www.local6.com/news
      (Mojster Benjamina Crema potrjuje, da je Jezusovo podobo ustvaril Mojster Jezus.)

Videnja NLP-jev v Argentini

Cordoba - 14. januarja 2008 so med 21. in 22. uro prebivalci mest Bengolee, Adelia Maríe, Río Cuarta, Coronel Baigorrie in številnih drugih krajev radiu LV16poročali, da so videli okrogle in svetlorumene luči, ki so letele nizko, je poročal časopis La Voz del Interior. Carlos Oyola, predstavnik civilnega in vojaškega letališča Área Material Río Cuarto, je dejal: "Za tisto noč nimamo zapisov o nočnih preletih uradnih ali zasebnih letal. Kar je videl nadzornik, ki je izkušen operater, se ne ujema z znanim predmetom - vojaškim ali civilnim." Povedal je, da je kontrolor deloval v skladu z vsemi protokoli, in prosil predmet, naj se identificira z aeronavtičnimi kodami, vendar odgovora ni prejel.

Río Cuarto - 29. decembra 2007 je prišlo do podobnega videnja. Prebivalci kraja Río Cuarto so od 4. ure do sončnega vzhoda ob 7. uri fotografirali zelo žarečo luč. Mnogi so jo videli priti z vzhoda in nepremično je obstala na nizki višini.

El Chocon, Neuquen - Jorge Villarreal je 30. marca 2008 med počitnicami snemal NLP v El Choconu. Nenavadno videnje je odkril šele doma, ko je na mobilnem telefonu pregledoval video posnetke. Ob ogledu v počasnem posnetku je po njegovem mnenju opazil 'leteči krožnik'. Video je nesel na Radio y Televisión de Neuquén (RTN), kjer so tehniki ob pregledu posnetka ugotovili, da je predmet dejansko viden. Sklenili so tudi, da je na Jorgejevem telefonu film skoraj nemogoče prirediti. Jorge se tudi spominja, da sta tako on kot njegovo dekle ob snemanju prizora občutila glavobol in utrujenost.

Malargue, Mendoza - 3. aprila 2008 so se Felix Fernandez, Omar Gonzalez in Virgilio Moreno, trije delavci cestnega podjetja iz province, vračali iz La Junte v Malargue. Med fotografiranjem okolice je Felixovo pozornost pritegnil nenavaden predmet, ko se je začel "nenavadno gibati". "Začel sem ga fotografirati. Šel je od vzhoda proti zahodu. Presenečeni smo mu sledili od področja La Junta do področja El Chacal in, kot kažejo slike, je bilo zadaj vedno sonce. Nato je nekaj sekund negibno obstal in izginil proti zahodu". Nekatere lokalne radijske postaje so potrdile, da so bili dogodku priča tudi drugi ljudje.

Tupungat, Mendoza - 6. april 2008 je Patricio Pereyra med potovanjem s prijatelji v Quebrado del Cóndor z mobilnim telefonom fotografiral pokrajino. Ko jih je pozneje prenesel na namizni računalnik, je na nebu opazil NLP: "Posnel sem več fotografij, vendar tedaj na nebu nisem opazil ničesar", je dejal. Čeprav je glede obstoja NLP-jev skeptičen, vseeno ni mogel razložiti, kako se je ta pojavil na fotografiji. Ko je njegov prijatelj Gastón Damia videl fotografijo, je mislil, da ga je Patricio vstavil s programom Photoshop, vendar ni bilo tako.

Arauco, La Rioja - Prebivalci kraja Arauco so poročali o videnju NLP-ja na nebu ob približno 6:30. uri 11. in 13. aprila 2008. Dogodek je posnelo več prič in številni ljudje so poklicali medije, da bi poročali o tem. Vsi so poročali, da so predmet videli na točno isti lokaciji: na križišču 40. in 9. ceste.
      Vir: mdz.com; bolsonweb.com.ar; Radio LV16; RTN Neuquén; La Voz del Interior, Argentina
      (Mojster Benjamina Crema potrjuje, da so vsi videni NLP-ji plovila z Marsa.)

Splošne informacije o pojavu NLP najdete tule.