             
 
|

Revija Share International v Slovenščini
Poleg
informacij o procesu Maitrejevega prihoda v reviji Share International objavljamo članke o problemih, za katere Maitreja meni, da bi jih
moralo človeštvo najprej rešiti, da bi na svetu zavladali pravičnost,
bratstvo in mir. V reviji redno objavljamo sporočila, ki jih mojster
poda prek Benjamina Crema, ezoterične članke, poročila o čudežnih
dogodkih po svetu, pisma bralcev, ki opisujejo osebna srečanja z
Maitrejo ali katerim drugim mojstrom in pa vprašanja bralcev, na
katera odgovarja Benjamin Creme.
Share International je revija, ki nas seznanja s perečimi svetovnimi problemi in rešitvami zanje. Predvsem pa daje upanje v prihodnost, osmišlja življenje in prebuja ljubezen. |
 |
naročnina za pol leta (5 revij): 9,00 €
naročnina za eno leto (10 revij): 18,00 €
naročnina za dve leti (20 revij): 36,00 €
V ceno so vključeni poštni stroški.
Revijo lahko naročite po telefonu 04 / 23 66 571 ali prek spletne naročilnice.
Če želite po pošti prejeti vzorčni izvod revije, nam pošljite svoj naslov.
Oglejte si revijo Share International
(november 2008) (PDF - 2,05 Mb).
Za ogled potrebujete AcrobatReader. Priporočamo, da PDF datoteko najprej presnamete na svoj računalnik in jo šele potem odprete v AcrobatReaderju.
Vsebina zadnje revije (marec 2010)
-
- Stališče
Svet na razpotju
Kumi Naidoo
- NLP v jedrski dobi
intervju z Robertom Hastingsom
- Umetnost samouresničenja, 2. del - kompilacija
- Vprašanja in odgovori s konference z Benjaminom Cremom
Neznani leteči predmeti - njihovo duhovno poslanstvo
- Neslišana resnica: Revščina in človekove pravice
recenzija knjige Irene Khan
- Znamenja časa
Množično videnje NLP nad Kitajsko
Čudežno preživetje
Čudež v Damasku
Rešitev izpod slapa
Prikazovanje Marije v Burundiju
Na oknju tovornjaka se je pojavila Jezusova podoba
Besedilo torinskega prta potrjuje avtentičnost
- Maitrejeve prioritete
Sedemletnik zbral 200.000 funtov za potres na Haitiju
Nahraniti pet tisoč ljudi
Fundacija Gates obljubila 10 milijard za cepljenje
- Trendi
Malavijski "tokovi" upanja
Bližnjevzhodni mirovni poziv
Ogroženi civilisti v ofenzivi na Gazo
- Pisma bralcev
Enajsta ura
Jasna vizija
Sedaj je čas
Prinašalec darila
Priča
- Vprašanja bralcev in odgovori Benjamina Crema
Pobrskajte po arhivu člankov objavljenih v slovenski reviji Share International.
Oglejte si razstavo fotografij Unicefovih fotografov, ki so bile objavljene na zadnjih straneh revij Share International.

Mojster
- je starejši član skupine mojstrov (ni Maitreja); njegovo ime zaenkrat iz različnih
razlogov še ni razkrito. Benjaminu Cremu, ki je z njim ves čas telepatsko
povezan, vsak mesec narekuje članek za revijo Share International.
Prebujanje
Mojster -, prek Benjamina Crema (9. februar 2010)
Sedaj, ko je Maitreja stopil v ospredje, v odprto areno sveta in se nekajkrat pojavil v polni podobi pred televizijskimi kamerami, lahko napravimo pregled dosedanjih dosežkov in do neke mere interpretiramo odzive tistih, ki so ga videli in slišali. Upoštevajte, da je bil Maitreja v tem uvodnem približevanju javnosti previden, da ne bi s prevelikim poudarjanjem potrebe po spremembah in preveč drastičnim ter korenitim programom prenove prestrašil in odgnal tistih, ki jim želi pomagati. Medtem ko je bil kritičen do sedanjih praks v finančnih zadevah, ki milijonom prinašajo bolečino in stisko, pa je ljudi pohvalil za številne dosežke in njihovo pripravljenost, da hrepenijo po ustvarjanju boljšega sveta.
Dosedanji odziv bi lahko označili kot tih vendar premišljujoč odmev na umirjeno zavzetost Maitrejeve misli. Ne smemo pozabiti, da je bil Maitreja predstavljen kot običajen človek, kot eden od nas in ne kot lik odrešenika od zgoraj. Zato so bili odzivi ljudi naravni in odkriti, resničen odsev njihovih strahov in upov. Seveda so se razlikovali glede na družbeno okolje gledalca, vendar je Maitreja z dosedanjim odzivom dokaj zadovoljen.
Sprememba
Od te točke dalje bo Maitreja "stopnjeval" potrebo po nujni spremembi in potrebo po miru, osnovanem na pravičnosti in medsebojni delitvi. Pozornost bo osredotočil tudi na bedo planeta Zemlja in odgovornost ljudi za njene probleme. Tako bo veliki gospod orkestriral naraščajoči crescendo delovanja za obnovo našega sveta in življenja.
Tovrstne intervjuje bo še naprej dajal po vsem svetu in s tem prebujal ljudi, da se zavejo svoje priložnosti, da uredijo svoje življenje, da z medsebojno delitvijo ustvarijo pravičnost in mir, da se prepoznajo kot eno, da za vselej končajo s tekmovalnostjo in pohlepom, ki sta ljudi tako dolgo zavirala na njihovi poti do božanskosti, ki ji je usojena.
Tako bo Maitreja zvabil ljudi iz njihovega dolgotrajnega spanja in prebudil njihovo željo po spremembi. Tako bo zraslo veliko obveščeno svetovno javno mnenje, najmočnejša sila na Zemlji. Te mogočne sile ne bo zdržala nobena nazadnjaška javna razprava. Človeštvo samo, ki ga bo Maitreja navdihoval in poživljal, bo ponovno izumilo svojo prihodnost in prek svobode in pravičnosti za vse vzpostavilo dobo dobre volje in manifestirane ljubezni.
Arhiv
mojstrovih člankov.

NLP v jedrski dobi
Z Robertom Hastingsom se je pogovarjal Jason Francis
Robert Hastings je raziskovalec pojava NLP, ki se osredotoča na dejavnost NLP na lokacijah z jedrskim orožjem. Od leta 1973 je opravil mnogo intervjujev z nekdanjimi ali upokojenimi člani vojaškega osebja, ki so opisali svoje izkušnje z NLP iz časov, ko so bili še na službeni dolžnosti. Od leta 1981 je Hastings predaval na več kot 500 kolidžih in univerzah v ZDA. Raziskava, ki jo izvaja skozi več let, predstavlja osnovo njegove knjige iz leta 2008 "NLP in jedrsko orožje: Nenavadna srečanja na lokacijah z jedrskim orožjem". Roberta Hastingsa je za Share International intervjuval Jason Francis.
Share International: Kaj vas je zanimalo pri pojavu NLP?
Robert Hastings: Moj oče je bil zaposlen v |
 |
vojnem letalstvu. Leta 1967 je bil nameščen v bazi vojnega letalstva z jedrskimi raketami v Malmstromu v Montani. Takrat sem imel 16 let in sem bil novinec v srednji šoli. Tri noči na teden sem delal v bazi kot oskrbnik nadzornega stolpa za zračni promet. Neke noči marca 1967 sem bil prisoten v stolpu za radarski nadzor dostopa, ko so nadzorniki zvezne letalske uprave FAA (Federal Aviation Administration) na radarju zasledili pet neznanih letečih predmetov. Ko sem to omenil svojemu očetu, je o tem povprašal v službi. Delal je v poslopju "SAGE Building", v katerem je bil nameščen najnaprednejši radarski sistem tistega časa na svetu. Ko je malo povpraševal naokoli, je nekaj dni kasneje potrdil, da so resnično zasledili avtentične NLP, ne zgolj v bližini baze, ampak izrecno v bližini lokacije, kjer so bile nameščene jedrske rakete. To so bili začetki mojega zanimanja. Leta 1973 sem odkril, da tudi drugi raziskovalci, vključno z dr. J. Allenom Hynekom*, vedo za nekatere druge incidente z NLP povezane z jedrskim orožjem in nato sem začel s svojo formalno raziskavo tega področja.
S. I.: Kako dolgo pojav NLP izkazuje zanimanje za jedrsko orožje in vojaške baze?
R. H.: Imam dokumente iz Zveznega preiskovalnega urada (FBI – Federal Bureau of Investigation), ki potrjujejo, da je dejavnost NLP že od decembra 1948 osredotočena na Los Alamos v Novi Mehiki – na rojstni kraj jedrskega orožja. Predmeti so imeli po opisu obliko diska in so bili sposobni visoke hitrosti kakor tudi lebdenja. Eden od dokumentov kaže na to, da vlada – ameriško vojno letalstvo, FBI ter druge neimenovane obveščevalne agencije – štejejo zadevo za strogo zaupno. Kljub temu pa mi je iz intervjujev, ki sem jih opravil z nekdanjim ali upokojenim vojaškim osebjem, znano, da so se dogajala videnja na drugih lokacijah z jedrskim orožjem že vse od leta 1945, še pred bombardiranjem Hirošime in Nagasakija na Japonskem ob koncu druge svetovne vojne. Pogovarjal sem se z upokojenim pilotom vojne mornarice, ki je videl predmet lebdeti nad lokacijo Hanford v zvezni državi Washington, kjer so pridobivali plutonij za bombo za Nagasaki. Kot navaja v svojem poročilu, je predmet znova in znova lebdel nad lokacijo in pobegnil vsakemu poizkusu lovskih letal, da bi ga zasledovala. Kaže, da tovrstni incidenti potekajo že vse od začetka jedrske dobe.
S. I.: Kako ste dobili te dokumente od FBI?
R. H.: Ta konkretni dokument je bil v skladu z Zakonom o svobodi informacij (FOIA) posredovan dr. Bruceu Maccabeeju, upokojenemu fiziku ameriške vojne mornarice, ki je tudi samostojni raziskovalec NLP. Leta 1978 je od FBI prejel okoli 1.500 strani dokumentov, vključno z dokumentom, ki sem ga omenil.
Kljub temu pa mi FOIA ni bila v veliko pomoč, saj večino incidentov, ki sem jih raziskoval, vključno z aktivnostmi NLP na lokacijah z jedrskim orožjem, obravnava kot zadeve nacionalne varnosti. Razvrščene so v tako visoko stopnjo zaupnosti, da so učinkovito izvzete iz razkritja prek FOIA. Ko sem se v zgodnjih 1980-ih poskušal dokopati do dodatnih dokumentov, so mi vedno znova pred nosom zaloputnili vrata. Sčasoma sem sprevidel, da bom pri zbiranju teh ključnih informacij veliko uspešnejši, če se obrnem na upokojene člane vojaškega osebja in jih opogumim za snemano pričevanje. Doslej sem opravil intervjuje s prek 120 nekdanjimi ali upokojenimi člani vojaškega osebja, ki so bili vpleteni v incidente z NLP na izstreliščih jedrskega orožja, pri skladiščih za jedrske bombe, na območjih za jedrske poskuse in podobno.
S. I.: Bi lahko podali primer srečanja z NLP v kateri od vojaških baz?
R. H.: Leta 1967 sta bila v bazi vojnega letalstva v Malmstromu v času, ko je bil tam nameščen moj oče, dva incidenta, eden 16. marca, drugi pa 24. marca: dve ločeni skupini desetih jedrskih raket je doletela "ustavitev". O drugem incidentu (24. marec) je poročal nekdanji poveljnik vojnega letalstva, Robert Salas, ki je bil takrat, ko se je to zgodilo, eden od izstrelitvenih častnikov v podzemni nadzorni izstrelitveni kapsuli. Poveljnik Salas je prejel klic enega od varnostnikov s površja, ki je dejal, da se je iznenada od kdo ve kod pojavil predmet v obliki krožnika, ki je lebdel nad vrati varnostne ograje na izstrelitvenem objektu. Preden se je Salas lahko odzval, je vseh deset izstrelkov začelo nepravilno delovati. Kasneje so ugotovili, da sta bila na nek nerazložljiv način prizadeta upravljalni in nadzorni sistem in je bila dejansko potrebna zamenjava vse strojne opreme. Poročilo poveljnika Salasa je potrdil tudi izstrelitveni poveljnik, Fred Meiwald, ki je sedaj upokojeni polkovnik vojnega letalstva. Po incidentu so ju s helikopterjem naglo odpeljali nazaj v bazo Malmstrom, ju izprašali ter jima ukazali, da tega incidenta nikoli več ne omenjata. Salas je molčal vse do srede 1990-ih let, takrat pa je začutil, da je javnosti dolžan povedati, da so te stvari resnične in da se dogajajo še naprej. Intervjuval sem tudi enega izstrelitvenega poveljnika, Walterja Figela, upokojenega polkovnika vojnega letalstva, ki je potrdil, da se je na nekem drugem izstrelitvenem objektu zgodil dobesedno enak dogodek, še pred tistim 16. marca. To sta le dva od zelo številnih incidentov z NLP, ki so povezani z medcelinskimi balističnimi raketami, ki bi jih lahko omenil.
Na osnovi pričevanja upokojenega specialista za raketno ciljanje, Johna Millsa, pa mi je prav tako znano, da so se v decembru 1978 zgodili incidenti, v katere so bili vpleteni NLP, ki so lebdeli nad izstrelitvenimi silosi na dveh izstrelitvenih objektih v bazi vojnega letalstva Ellsworth. Celoten polet desetih izstrelkov in delen polet treh izstrelkov sta simultano nepravilno delovala v času, ko so videli NLP nad to lokacijo. Mills se je nahajal na enem od izstrelišč, ko je zagledal predmet v obliki romba, ki je tiho lebdel nizko nad raketo, s katero se je on sam ravno takrat ukvarjal. NLP je oddajal oglušujoč brenčeč zvok in ko je zvok utihnil, je raketa začela nepravilno delovati. Ko je dobil ukaz, naj se vrne v bazo, da poroča, je dejal, da so bili v hangarju za vzdrževanje raket vsi častniki visokega čina. Njegovo ekipo kot tudi ostale so razdelili v skupine in ločili častnike od navadnih vojakov in jih izprašali. Ukazali so jim, da o dogodku nikoli več ne razpravljajo.
O še bolj dramatičnem dogodku mi je poročal David Schuur, ki je bil izstrelitveni častnik v bazi vojnega letalstva pri Minotu. Povedal mi je, da je neke noči leta 1965 ali 1966, ko je bil v pripravljenosti za izstrelitev rakete, prejel klic od varnostne straže, ki je poročala, da se žareč predmet z veliko hitrostjo premika od rakete do rakete, nad vsako pa na kratko polebdi. Schuur mi je povedal, da je bila vsakokrat, ko je bila katera od raket v središču pozornosti lebdečega predmeta, raketa videti elektronsko manipulirana in izstrelitev se je v bistvu sprožila. Z drugimi besedami, vsaka od raket se je zaradi tega začela pripravljati na izstrelitev. Schuur mi je povedal, da sta morala skupaj s poveljnikom raketne izstrelitve aktivirati tako imenovano "zaviralno stikalo", ki je preprečilo izstrelitev raket. Po najinem mnenju ni šlo za nameren poskus izstrelitve teh raket. Bolj verjetno je, da je skeniranje raket s strani NLP nenamerno sprožilo izstrelitveni postopek v vsaki od raket.
Z razpadom Sovjetske zveze leta 1991 je prišlo obdobje štirih ali petih let, ko so imeli novinarji in raziskovalci z Zahoda priložnost intervjuvati nekdanje ali upokojene sovjetske častnike glede mnogih incidentov v Sovjetski zvezi povezanih z NLP – na primer, rakete, ki so bile aktivirane v sovjetski Ukrajini oktobra 1982.
Nek zunanji vir, niti sovjetski niti ameriški spremlja – in včasih zmoti ali aktivira – jedrsko orožje obeh držav. Ta razvoj dogodkov je očitno dramatičen in zelo pomemben.
Moje mnenje, kakor tudi mnenje večine nekdanjega osebja vojnega letalstva, ki sem ga intervjuval, je, da so nam tisti, ki so na krovu NLP, namenoma demonstrirali, da so sposobni povzročati motnje v delovanju naših jedrskih raket. Če v resnici gre za to, je moje mnenje, da tehnologija, ki jo v ta namen uporabljajo, povsem očitno presega človeške zmožnosti. Predvidevam, da so potniki v NLP "tujci". Kdorkoli že so, od koderkoli že so, kakršenkoli že je njihov namen tukaj na Zemlji, pa je ena od stvari, ki jo počnejo že desetletja – in ta je dodobra dokumentirana na kraju dogajanja – pozorno opazovanje našega jedrskega orožja. Kar je še pomembnejše, od časa do časa so povzročali motnje v delovanju orožja. Menim, da gre s strani obiskovalcev za nameren trud poslati jasno sporočilo Washingtonu in Moskvi, da so zaskrbljeni zaradi tega, ker imamo jedrsko orožje in nam poskušajo povedati, da se igramo z ognjem. Na ta način pošiljajo močne namige našim vojaškim in vladnim voditeljem. Javnost se na splošno ne zaveda, da se tovrstni incidenti dogajajo, vendar pa se Pentagon in Kremelj tega nedvomno zavedata.
S. I.: Malo prej ste govorili o tem, kako so nekatere častnike in navadne vojake, ki so bili priče incidentu z NLP, izprašali in jim nato ukazali držati jezik za zobmi. Ali je to splošen odziv vojaškega poveljstva na NLP? Če je tako, zakaj menite, da je to modus operandi?
R. H.: Glede na pričevanja ljudi, ki sem jih intervjuval, obstajata v osnovi dve vrsti odziva s strani poveljstva. Ena je: "Da. To je stvar nacionalne varnosti. Povej nam, kar veš, in potem pozabi, kar veš, in nikoli več ne razpravljaj o tem." V drugih primerih poveljniki v bistvu rečejo: "Nič se ni zgodilo, nimamo o čem razpravljati. Le pojdi domov." Ni nikakršnega formalnega zaslišanja ali postavljanja vprašanj. To je torej še en način, kako se iz tega, kar se je zgodilo, naredi ne-dogodek. Preprosto v kali zatreš pogovor in ne pokažeš nobenega zanimanja za to.
Pentagon in ameriška vlada kot celota, vsaj tisti posamezniki, ki to vedo, ne bodo nikoli javno priznali, da je kdorkoli ogrozil naše strateško orožje. Predvsem bi sovražnik – kdorkoli že je v danem trenutku, v glavnem sovjeti v času hladne vojne – tako vedel, da je naša zmožnost udariti prvi oslabljena. Še več, če tisti, ki to vedo, odprejo pandorino skrinjico in začno govoriti o resničnosti aktivnosti NLP na lokacijah z jedrskim orožjem, priznajo še, da se to dogaja tudi v Sovjetski zvezi in podajo podroben opis dogajanja za javno raziskavo – v to vpletene napredne tehnologije, pogostost incidentov, dejstva, da to počnejo desetletje za desetletjem – bi s tem priznali, da bitja od nekod drugod opazujejo in celo posegajo v delovanje našega jedrskega orožja. To je nekaj, česar vlada ne bo nikoli priznala, če se temu kakorkoli lahko izogne.
S. I.: Ali sega zanimanje, ki ga NLP, kot je videti, kažejo za jedrsko orožje, tudi do jedrskih elektrarn?
R. H.: Da. Moja knjiga vsebuje dodatek, v katerem na kratko razpravljam o številnih incidentih z NLP povezanih z jedrskimi elektrarnami. Najbolj dramatičen primer je brez dvoma černobilska katastrofa aprila 1986 v sovjetski Ukrajini, ko je zelo slabo zasnovana jedrska elektrarna eksplodirala in s tem nanesla radioaktivno sevanje na različne dele Ukrajine in Vzhodne Evrope vse do Skandinavije. V zgodbah, ki so jih v zadnjih desetih letih objavili ruski in ukrajinski mediji, je naknadno prišlo na dan, da je osebje, ki se je v urah po černobilski nesreči nahajalo na prizorišču eksplozije in merilo stopnjo sevanja, javno poročalo, da so opazili kroglo, predmet krožne oblike, medeninaste barve – neke vrste oranžno rjave barve – lebdeti nekaj sekund nad raztreščenim reaktorjem. Videli so dva snopa škrlatne svetlobe, ki sta tekla iz krogle navzdol na sam reaktor. Zgodbe, ki so bile pred kratkim objavljene v ruskih in ukrajinskih medijih, nakazujejo, da se je raven sevanja, ki je bilo v okolici prizorišča izmerjeno pred pojavom predmeta, dramatično zmanjšala, približno za dve tretjini, ko je bilo izvedeno naslednje odčitavanje, potem ko je predmet prizorišče zapustil.
S. I.: Iz povedanega je očitno, da skrb potnikov NLP glede jedrske tehnologije ni omejena zgolj na grožnjo, ki jo predstavlja jedrska vojna, ampak obsega tudi radioaktivno toksičnost, ki se sprošča v okolje celo pri civilni uporabi jedrske tehnologije.
R. H.: Glede na podatke, ki so na voljo, bi lahko prišli do tega zaključka, da.
S. I.: Ali se ti vdori v vojaški zračni prostor in zanimanje za naše jedrsko orožje nadaljujejo tudi danes?
R. H.: To ni stara zgodovina, to poteka ves čas. Imam informacijo iz vira, aktivnega v vojnem letalstvu, ki namiguje, da se je v okviru zadnjih dveh let dogajala aktivnost NLP v bazi vojnega letalstva v Malmstromu. Moje načelo je, da ne hodim po sledeh vojaškega osebja, ki še vedno aktivno službuje, ker ne želim ogroziti njihove vojaške kariere, zato od tega posameznika ne nameravam pridobiti veliko več informacij, vse dokler se ne upokoji.
Kakorkoli že, informacije, ki so jih zbrali drugi raziskovalci in jaz, kažejo na to, da so se incidenti, podobni tistim iz obdobja hladne vojne, v zadnjih desetih letih dogajali ne le v bazah vojnega letalstva, ampak tudi v eni od podmorniških jedrskih raketnih baz ameriške vojne mornarice, v podmorniški bazi Bangor v zvezni državi Washington. Imamo poročila o aktivnosti NLP ne le na lokaciji skladišča jedrskih bojnih glav raket v Bangorju, temveč tudi na tistem področju baze, kjer so podmornice zasidrane, v Hood Canalu. To je pojav, ki se nenehno dogaja.
S. I.: Ali bi na osnovi tega, kar ste mi povedali, lahko naredila zaključek, da se bitja, ki so v ozadju NLP, kažejo ne le kot nenasilna, ampak imajo naravnost velikodušno skrb za dobrobit človeštva?
R. H.: Da. Po mojem mnenju gre tukaj vsaj za eno raso bitij iz drugih svetov, morda tudi več, ki tukaj na Zemlji spremljajo razvoj dogodkov vse od rojstva jedrske dobe. Nobenih dokazov ni o kakršnikoli namerni sovražnosti z njihove strani. Eden od verodostojnih scenarijev je, da jih skrbi za našo blaginjo zdaj, ko imamo orožje za množično uničevanje, s katerim bi potencialno lahko uničili človeško civilizacijo in na globalni ravni ogrozili integriteto okolja za mnogo, mnogo let naprej.
Več informacij: ufohastings.com
*J. Allen Hynek (1910 – 1986) je bil ameriški astronom, profesor in ufolog. Bil je svetovalec v ameriškem vojnem letalstvu pri treh raziskovalnih programih pojava NLP: pri projektu Sign (1947 – 1949), projektu Grudge (1949 – 1952) ter projektu Blue Book (1952 – 1969). Dr. Hynek je začel svojo raziskavo kot skeptik, ki je videnje NLP nekoč zavrnil, češ, da gre verjetno za "močvirski plin". Kljub temu pa je po več sto raziskavah začel sprejemati, da so nekatera poročila o NLP poročila o pristnih neznanih predmetih. Velja za očeta znanstvenega raziskovanja NLP.

Vprašanje: Ali lahko potrdite, da so NLP, ki so omenjeni v intervjuju z Robertom Hastingsom in ki so lebdeli nad raznimi jedrskimi lokacijami, raketnimi bazami in elektrarnami, izvajali operacije "čiščenja" določene mere sevanja, ki je bilo spuščeno v ozračje?
Benjamin Creme: Ne. Njihova prisotnost je bila opazovalne narave. Testirali so moč sevanja, ki prihaja iz jedrskih lokacij. Onesposobljenje raket je bilo nenamerno. Mnogi ljudje so skozi leta poročali o tem, da se jim je avtomobil ustavil ali pa so jim ugasnile luči, če je bil v bližini NLP. Energija vesoljskih ladij vpliva na motorje avtomobilov. Je pogost vendar začasen pojav. V primeru Černobila pa so namenoma znižali raven uničujočega sevanja nad Rusijo in Evropo.

Množično videnje NLP nad Kitajsko
Na širšem področju pokrajine Šindžjang v zahodni Kitajski je bilo 11. januarja 2010 množično videnje NLP. Priče opisujejo nenaden pojav predmeta, ki je bil sprva videti kot zvezda in je najprej postal rdeče barve, nato zelene, zatem pa se je spremenil v velik predmet v obliki letečega krožnika. Nato so videli, kako se je NLP vrtel, postal moder in izginil. Nekatere priče trdijo, da so videle NLP pristati na gori, preden se je hitro oddaljil v smeri vzhoda. Druge priče opisujejo, da je bil NLP na začetku odet v belo meglico.
Vir: allnewsweb.com
(Mojster Benjamina Crema potrjuje, da je bilo to videnje "zvezde".)



Neslišana resnica: Revščina in človekove pravice
Recenzijo knjige Irene Khan je pripravila Cher Gilmore
Irene Khan je napisala knjigo o odpravi revščine, ki je mejnik in pomembno branje za vsakogar, ki se zanima za bistveno zmanjšanje nenehno naraščajočega socialnega, ekonomskega in političnega prepada med tistimi, ki imajo in tistimi, ki nimajo. Njena osnovna ideja je, da je treba k odpravi revščine pristopiti iz perspektive človekovih pravic, ne le s povsem ekonomske perspektive – stališče, na katerega so močno vplivala leta, ki jih je preživela v svojem rojstnem Bangladešu, njeno usposabljanje za odvetnico in njene obsežne izkušnje pri delu za visokega komisarja Združenih narodov za begunce. Leta 2001 je postala prva ženska, prva Azijka in prva muslimanka na položaju generalne sekretarke Amnesty International, ki je v organizacijo prinesla poudarek na človeški razsežnosti političnih vprašanj.
Irene Khan je napisala knjigo o odpravi revščine, ki je mejnik in pomembno branje za |
 |
vsakogar, ki se zanima za bistveno zmanjšanje nenehno naraščajočega socialnega, ekonomskega in političnega prepada med tistimi, ki imajo in tistimi, ki nimajo. Njena osnovna ideja je, da je treba k odpravi revščine pristopiti iz perspektive človekovih pravic, ne le s povsem ekonomske perspektive – stališče, na katerega so močno vplivala leta, ki jih je preživela v svojem rojstnem Bangladešu, njeno usposabljanje za odvetnico in njene obsežne izkušnje pri delu za visokega komisarja Združenih narodov za begunce. Leta 2001 je postala prva ženska, prva Azijka in prva muslimanka na položaju generalne sekretarke Amnesty International, ki je v organizacijo prinesla poudarek na človeški razsežnosti političnih vprašanj.
Teza iz knjige Irene Khan: Neslišana resnica: Revščina in človekove pravice je, da se zaradi diskriminacije, državne represije, korupcije in nasilja, kar vse so zlorabe človekovih pravic, revnim rutinsko odreka svobodo in pravičnost. Te zlorabe revni doživljajo kot prikrajšanost, negotovost, izključenost in neslišanost. Vse to skupaj ustvarja začaran krog, ki obenem ustvarja revne in ohranja siromašne. Trajanje kateregakoli od teh faktorjev vpliva na prizadevanja za odpravo ostalih. Ekonomska analiza ne obravnava teh vidikov revščine in zato ne more v celoti rešiti problema.
Več poglavij knjige je posvečenih resničnim primerom medsebojne povezanosti in krepitve učinkov prikrajšanosti, negotovosti, izključenosti in neslišanosti. Na primer, obstajajo zgodbe mladih mehiških žensk, ki se iz revnih podeželskih območij selijo v mesto Ciudad Juarez, da bi delale v montažnih obratih zunaj El Pasa v Teksasu. V zadnjih desetih letih jih je bilo na njihovi poti na delo ali z dela na stotine ugrabljenih, posiljenih in umorjenih in do leta 2005 ni bilo nobenih resnih preiskav ali sodnih postopkov. Mati nekega 16-letnega dekleta, ki jo je leta 2003 doletela ta usoda, je dejala : "Nihče nas ne posluša. Vladi ne pomenimo nič – preprosto nič." Čeprav so ženske svojo usodo ekonomsko izboljšale in obenem prispevale k svetovnemu gospodarstvu, jih je življenje v predmestnih barakarskih naseljih s pičlo ali podkupljivo policijo, izpostavilo novim strašnim nevarnostim. Brez glasu v družbi so bile diskriminirane, v nevarnosti in nemočne, da bi karkoli spremenile.
V Bangladešu je 500.000 romov oziroma potujočih ljudi (Bede) izključenih iz kakršnihkoli zdravstvenih ali izobraževalnih programov in skoraj vse ciganske ženske so nepismene in to v deželi, ki si pri izobraževanju prizadeva za enakopravnost spolov. V Indiji nedotakljive dalitske skupnosti še vedno doživljajo skrajno socialno in ekonomsko izključenost – čeprav je to zdaj nezakonito – stopnje pismenosti pri Dalitih pa so pod 40 odstotki. Pomembni deleži revnih ljudi na svetu pripadajo manjšinskim ali na rob družbe potisnjenim skupnostim, ki so diskriminirane na osnovi spola, spolnosti, etnične pripadnosti, veroizpovedi, kaste in invalidnosti. Ker so izključeni, nimajo dostopa do osnovnih storitev, ujeti so v revščino in nimajo moči, da bi s pozivanjem svojih vlad k odgovornosti izboljšali svoj položaj.
Kadar so revni ljudje ženske, se njihove težave ponavadi pomnožijo. Nasilje nad ženskami je splošno razširjeno, vendar raziskave kažejo, da nesorazmerno bolj prizadene revne ženske. Doživljajo večje tveganje spolnega nasilja, vključno s posilstvi in tudi nasilja njihovih partnerjev ter imajo manj denarnih sredstev, da bi pobegnile, dosegle pravico ali da bi obvladale svoj položaj. Živijo bodisi v slumih, kjer je veliko nasilja med spoloma in ni zaščite, ali pa v državi, ki je v vojni in se posilstvo uporablja kot vojaško orožje, ali pa so lahko zaradi lakote prisiljene v prostitucijo. Dokler problem diskriminacije ne bo priznan in obravnavan, je lahko le malo storjenega za odpravo revščine.
Druga težava pri obravnavanju revščine je praksa uporabe nacionalnih zbirnih podatkov za merjenje napredka. Celo če bi, na primer, ravni dohodka v državi na splošno naraščale, najrevnejši med revnimi pogosto niso deležni izboljšanja. Pravzaprav kazalniki zdravja, izobraževanja in blaginje za revne, če so na voljo, lahko ostanejo enaki ali se poslabšajo – še posebej v skupinah, ki vključujejo bodisi etnične, rasne, verske ali jezikovne manjšine, migrante ali ženske. V zbirnih podatkih so te razlike skrite. Iz istega razloga milenijski razvojni cilji niso uspeli rešiti vprašanja diskriminacije in izključevanja – napredek se meri z uporabo zbirnih podatkov. Khanova vztraja: "Ni dovolj, da veš, kolikšen delež prebivalcev trpi lakoto, ima dostop do čiste vode ali umre zaradi malarije. Vedeti moramo ali so moški ali ženske, beli ali črni, s podeželja ali iz mesta, bolj prevladujoči na severu, jugu, vzhodu ali zahodu države." Tudi uporaba proporcionalnih podatkov lahko zamaskira absolutno povečanje lakote in podhranjenosti. Na primer, medtem ko se je sorazmerni delež lahko zmanjšal, je absolutno število ljudi, ki trpijo lakoto po svetu, postopoma naraščalo vse od leta 2000.
Razvoj celostnih pristopov pri odpravljanju revščine je oviralo več dejavnikov, ki jih Khanova identificira in obravnava. Eden je ločevanje pravic na civilne in politične pravice nasproti ekonomskim in socialnim pravicam, kar se je pojavilo v času hladne vojne. Združeni narodi so celo sprejeli dve ločeni pogodbi o človekovih pravicah, kar omogoča državam, da ratificirajo eno, ne da bi ratificirale drugo. Na primer, ZDA so podpisale Pogodbo o državljanskih in političnih pravicah, ne pa tudi Pogodbe o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Nasprotno velja za Kitajsko. To ločevanje je privedlo do prepričanja, da so nekatere pravice pomembnejše od drugih, in ovira prizadevanja, da bi se s problemom spopadli na vseh štirih področjih. Mnogim ekonomistom in strokovnjakom za razvoj se zdi obravnavanje vzrokov, ki so v ozadju revščine (zlasti nemoč), preveč politično ali pretežko. Drugi utemeljujejo, da le nekatere pravice predstavljajo moralni imperativ (kot je prostost od mučenja) ali da država ne more biti odgovorna za varstvo pravic, kot sta zdravstvo in izobraževanje, če nima sredstev. Spet drugi pravijo, da bodo potrebe po zdravstveni zaščiti, izobraževanju in nastanitvi zadovoljile tržne sile – in nekateri trdijo, da je treba določene pravice obravnavati preden se lotimo drugih. Khanova dokazuje, da nobeden od teh argumentov ne bi zdržal podrobnega pregleda.
Trenutno je v svetu več kot 200.000 skupnosti, ki jih lahko opredelimo kot slume (najsiromašnejša improvizirana bivališča na obrobjih mest, op. p.), ki predstavljajo nastanitev za več kot milijardo ljudi. Za slume so značilni neustrezna nastanitev in higijensko-sanitarne razmere, slab dostop do vode in elektrike, prenatrpanost, izpostavljenost strupeni vodi, zemlji in zraku in visoka stopnja nasilja. Ljudje, ki živijo v njih, pogosto veljajo za "squatterje" (nezakonito vseljene, op. p.), ki nimajo zakonske pravice, da so tam, in so zato predmet samovoljne deložacije. V nekaterih državah v razvoju več kot 50 odstotkov prebivalstva živi v slumih in nekatere slume naseljuje na milijone ljudi. "Če je revščina najhujša kriza človekovih pravic na svetu," pravi Khanova, "potem so slumi njena "ničelna točka", kjer je obseg katastrofe jasno viden vsem."
Problem revščine je očitno velik in na videz neobvladljiv, toda obstajajo pristopi k izkoreninjenju, ki delujejo. Ustvarjanje zakonov, ki varujejo človekove pravice, je prvi ključni korak, da pa bi bili učinkoviti, jih je treba uveljavljati. Vendar revni ljudje, zlasti revne ženske, pogosto ne zaupajo pravu in njegovim institucijam, saj pogosto ne delajo v njihovo korist. Korupcija in globoko zakoreninjeni predsodki prepogosto potvorijo pravne rezultate. Iz tega razloga Khanova pri uveljavljanju človekovih pravic priporoča pristop od spodaj navzgor namesto od zgoraj navzdol. Predlaga stopnjevanje zahtev po pravici za tiste, ki jo najbolj potrebujejo, tako da se jim pomaga razumeti in delovati na področju njihovih zakonitih pravic – prek partnerstva z nevladnimi in vladnimi zavezniki.
Khanova verjame, da bi za nadaljnjo krepitev vloge in položaja revnih ljudi prek prava in pravic morali njihovo pravno emancipacijo uvrstiti med milenijske razvojne cilje, povečati mednarodno podporo – politično in finančno – njihovi pravni emancipaciji in braniti pravico revnih ljudi, da se organizirajo. Nadalje bi morali na novo razdeliti vloge v svetovnem prizadevanju za odpravo revščine z vidika človekovih pravic in pozvati vlade, da sprožijo svetovni akcijski načrt za človekove pravice. Takšen načrt bi se osredotočil na odgovornost, obravnaval bi vsa vprašanja človekovih pravic, ki ohranjajo siromaštvo ljudi, zastavil cilje, ki se neposredno soočajo s problemi oblasti in zaposlil vse dele svetovnega gibanja za človekove pravice v boju proti revščini. Kahnova pojasnjuje: "Spoštovanje človekovih pravic ni še ena strategija – bolj kot to je bistven del vsake strategije."
"Če pogledam nazaj, vidim nekaj ključnih trenutkov v zgodovini človekove emancipacije," pravi. "Odprava suženjstva, uresničitev splošne volilne pravice in emancipacije žensk, konec kolonializma, zmaga nad fašizmom, konec apartheida, padec berlinskega zidu. Vsak boj ima svojo zgodovino in dinamiko. Toda v samem jedru vsakega od njih ... je bila trditev, da imajo posamezniki pravice, ki jih ni mogoče zanikati ..."
"Boj za odpravo revščine ni nič manj pomemben. To je velik boj te generacije. Zmagali bomo, če bomo postavili svobodo, pravičnost in enakost v njegovo jedro."
Irene Khan: Neslišana resnica: Revščina in človekove pravice. WW Norton & Co, 2009. Mehka vezava. ISBN: 978-0-393-33700.

Vprašanja bralcev in odgovori Benjamina Crema
Vprašanje: Je dal Maitreja kakšne nadaljnje televizijske intervjuje?
Odgovor: Do dneva, ko gre revija v tisk, je dal pet intervjujev.
V.: Zahvaljujem se vam, da delite z nami informacije o prvem intervjuju Maitreje, svetovnega učitelja, to je čudovita novica!
Se je prvi intervju z Maitrejo zgodil v okviru priložnostnega okna med dnevom zahvalnosti in božičem?
O.: Zgodil se je v okviru priložnostnega okna, ki je še vedno odprto.
V.: (1) Ali lahko daste splošno oceno, kako dolgo bo trajalo od prvega intervjuja Maitreje (kar je že bilo) do dneva razglasitve? (2) Je bil srčni odziv na strašno trpljenje Haitijcev po potresu januarja 2010 eden od dejavnikov, ki je Maitreji omogočil, da je dal svoj prvi intervju v tem priložnostnem oknu? (3) Vemo, da Maitreja do dneva razglasitve ne bo nikoli povedal, kdo je. Kako je bil predstavljen v svojem prvem televizijskem intervjuju? (4) Kako ga bodo predstavili v naslednjih intervjujih? (5) Bodo postaje, ki ga bodo intervjuvale, njegove intervjuje napovedale vnaprej, četudi ne po imenu? Ali bodo vsi njegovi intervjuji z oddajami nenapovedani? Ali bo samo intervjuvan brez vnaprejšnje napovedi, četudi ne bodo uporabili njegovega imena?
O.: (1) Mislim, da ne, vsaj natančno ne, vendar moj Mojster pravi, da se zdi verjetno, da bo ta čas razmeroma kratek. (2) Ne. (3) Kot navaden človek, eden od nas. (4) Seveda na enak način. (5) Vse bo potekalo po običajnemu postopku, razen da ne bo uporabljeno njegovo pravo ime.
V.: Zdi se mi, da nisem našel nikogar, ki bi mi dajal občutek, kakršnega bi Maitreja dal človeku, če bi ga ta slišal govoriti na televiziji. Ne zaznavam nobenih ljudi z duhovno energijo, ki bi prihajala iz njih, ko govorijo. Še najbliže temu je kot običajen posameznik Raj Patel, avtor knjige Vrednost niča (The Value of Nothing), ki se je leta 2010 pojavil v oddajah Democracy Now in Colbert Report. Leta 1977 je celo pripotoval iz Indije v London. Vendar pa ni videti, da bi veliko govoril o ustvarjanju nove civilizacije, ki bi temeljila na medsebojni delitvi in pravici, kot bi človek pričakoval od Maitreje. Ali je on v bistvu le navaden človek, ki ga je navdihnil Maitreja? Pa tudi zanikal je, da bi bil Maitreja, vendar se strinja z vašimi idejami in namenom.
O.: Maitrejeve ideje prodirajo v vse ravni že mnogo let in "navdihujejo" na tisoče ljudi.
V.: Ali menite, da se bo Maitrejev prihod zgodil leta 2012, ob koncu majevskega koledarja, kot govori veliko ljudi, ali pred tem? Najlepša hvala za vaše odgovore na naša številna vprašanja!
O.: Maitrejev prihod se je že začel, ko je dal intervjuje na televiziji. Njegov prihod ni povezan ali odvisen od majevskega koledarja, ki se konča leta 2012. Z njim nima prav nobene zveze. Maitreja se bo svetu javno predstavil, ko se bo zadosten del človeštva odzval na njegovo sporočilo o pravici, miru in medsebojni delitvi in to prenesel v prakso.
V.: Na vprašanje v septembrski številki revije Share International je Benjamin Creme odgovoril, da je 30 milijonov ljudi slišalo za ponovni prihod Maitreje, 20 milijonov je odprtih za to možnost in 2 milijona resnično verjameta vanj. Bi Benjamin Creme lahko potrdil, kakšne so številke danes, več kot pet let pozneje?
O.: Zdaj je številka narasla s 30 milijonov na 38 milijonov. Od tega jih 7 milijonov tej zgodbi popolnoma verjame, približno enako število jo gladko zavrača, preostali pa imajo odprt um glede možnosti, da je resnična.
V.: Koliko ljudi je sedaj pripravljenih slediti Maitrejevim idejam?
O.: Približno 1,8 milijarde.
V.: Se bo Maitreja na dan njegovega "dneva razglasitve" pokazal v svoji resnični fizični pojavi? V mislih imam njegove obiske različnih dežel, ko se je ljudem prikazoval v skladu z njihovimi tradicijami, tako da so se ob njem dobro počutili.
P.S. Še vedno čakam, da bom videl tisto lepo zvezdno znamenje nad Glasgowom!
[Opomba: Med leti 1988 in 2002 se je Maitreja v različnih preoblekah pojavil na stotinah religioznih srečanjih po svetu.]
O.: Da. Opazujte naprej, "zvezda" je še vedno tam.
V.: Že kar nekaj časa sledim vaši zgodbi in do včerajšnjega dne sem o prihodu Maitreje prebiral le na vaši in nekaterih drugih spletnih straneh. Včeraj sem bil pri delu (zidarska gradnja) v Omahi v Nebraski presenečen, ko sem slučajno slišal mojega delovodjo in zidarja govoriti o trditvah Benjamina Crema, da je Maitreja stopil v ospredje. Tu imate dva starokopitna gradbinca v Nebraski, ki ju dokaj dobro poznam in ju nisem NIKOLI slišal govoriti o religiji, nezemljanih, zarotah ali o čemerkoli drugem kot o običajnem vsakodnevnem življenju. Vaše sporočilo se širi. Upajmo le, da se ne bo končalo tako, kot vsako drugo "božansko posredovanje", ki naj bi se zgodilo v preteklosti.
O.: Zagotavljam vam, da se ne bo končalo na tak način. Tu gre zares. Vaša izkušnja pa dokazuje, da ljudje v Omahi v Nebraski vedo, kako ohraniti skrivnost.
V.: Nekje je omenjeno, da bodo vesoljski bratje pristali enkrat po tem, ko bo Maitreja v svetu javno znan. (1) Se bodo pristanki dogajali (a) povsod po svetu (b) in vplivali na globalno pozornost medijev? (2) Se bodo potniki predstavili, da bomo lahko videli, kakšni so videti? (3)(a) Ali bodo govorili (b) morda na TV? (4) Se bodo vesoljski bratje sestali s komer koli v vladi? (5) Če jih ne bomo videli, mnogo ljudi ne bo verjelo, da so resnični – velika večina lahko sumi in misli, da so plovila na nebu le skonstruirana letala, ki jih upravljajo ljudje, da bi izvedli neke vrste prevaro. Nekaj velikega se bo moralo zgoditi, da bo ljudi prepričalo, da gre zares, kaj pravzaprav lahko pričakujemo po vašem mnenju?
O.: (1)(a) Da. (b) Da. (2) Da. (3) (a) Da. (b) Ne. (4) Ne. (5) Njihovo postopno in diskretno razkrivanje.
V.: Danes, 4. februarja 2010, sem prejela pismo prijateljice. Pred nekaj tedni je na televiziji gledala vremensko napoved. Ko je televizijska kamera pokazala kader neba nad Tokiem, je bilo na nebu videti prosojno svetlo spiralno svetlobo, ki je lebdela na nebu. Slišala je osupli vdih vremenskega poročevalca, vendar je ta kmalu začel z vremensko napovedjo. (1) Je bila svetloba ena od "zvezd"? Za "zvezde" nisem slišala do prvega Maitrejevega intervjuja. (2) Ali lahko še vedno pričakujemo, da bomo videli manifestacijo, kakršna je bila spiralna svetloba na Norveškem?
O.: (1) Da. (2) Da.
V.: Nedavno so fotografije okroglih predmetov v bližini površine sonca postale predmet špekulacij. Očitno to niso novi pojavi, vendar so bili šele zdaj zares opaženi kot nekaj nenavadnega. Ljudje se sprašujejo, če so te krogle zgolj grafični artefakti ali so zares vesoljske ladje. Ker je Benjamin Creme dejal, da gredo gigantska vesoljska plovila, ki se kažejo kot "zvezda", občasno do Sonca, da se "napolnijo", me je zanimala resnica v ozadju tega pojava?
O.: To so vesoljska plovila.
V.: V reviji Share International januar/februar 2010 ste natisnili fotografijo žitnega kroga – posnel jo je Steve Alexander – ki se je 19. julija 2009 pojavil blizu hriba Martinsell Hill v Wiltshiru v Veliki Britaniji. Ne le, da je fotografija osupljiva, tudi čudoviti vzorec v žitnem krogu je nadvse nenavaden, saj je njegova podoba na robu polja odrezana, da ne bi bila "natisnjena čez rob" sosednjega polja, kjer, kot kaže, raste drugo žito in bi bila tako podoba "nedokončana". Ko sem spoznal, da se je ta žitni krog pojavil na obletnico Maitrejevega prihoda v London leta 1977, sem se začel spraševati, če je kaj več na tem nenavadnem vzorcu? Glede na to, da se je pravkar zgodil Maitrejev prvi intervju, so mar vesoljski bratje prejšnje poletje s to podobo namignili, da je Maitrejev prihod v javnost "skoraj zaključen"? Ali pa morda v tem vidim več, kot je na stvari?
O.: Odlična ocena za vaš poizkus, dragi Watson, vendar pa vas je tokrat domišljija zavedla. Naši prijatelji iz vesolja so v zadnjem trenutku ugotovili, da je žito na sosednjem polju drugačno in da se ne bo prilegalo vzorcu, zato so ga pustili nedokončanega. Na ta način so tudi povedali: "Konec koncev smo samo ljudje." Preprosto, Watson, stari moj. Vaš, Sherlock Holmes.
V.: Potres, ki je prizadel Haiti se zdi še posebno krut, saj je to ena najrevnejših držav na zahodni polobli. Kaj je bil vzrok potresa? (1) Ga je povzročila karma, naravno premikanje zemeljskih tektonskih plošč ali kaj drugega? (2) So mojstri preprečil, da bi se tam zgodila še hujša katastrofa? (3) So bili mojstri vpleteni tudi v pomoč bolnim in umirajočim na Haitiju?
O.: (1) To je karmično, je rezultat dolgotrajnih napetosti med revnimi na Haitiju – najrevnejšimi ljudmi v obeh Amerikah – ter desetletja dolgo verigo tiranskih in korumpiranih voditeljev na Haitiju.(2) Da. (3) Da, kot vedno.
V.: Bi nam vaš mojster lahko povedal, približno koliko Haitijcev je umrlo zaradi potresa januarja 2010?
O.: Okoli 200.000.
V.: Po potresu je stekla organizirana akcija, da bi nahranili ljudi na Haitiju, ki so (že) stradali. Mislim, da so se je udeležili tudi Združeni narodi.
Rad bi vprašal, če bi lahko ta mehanizem in struktura ostala, da bi ju v prihodnosti uporabili Maitreja in njegovi učenci, glede na to, kakšen pomen se pripisuje hrani (v tem primeru fizični), kot navaja učenje, ki ga posreduje Benjamin. Kljub temu pa bi rekel, da ne gre za ohranjanje struktur, ki jih je mogoče hitro zgraditi, temveč za navdihovanje dobre volje v srcih ljudi.
O.: Se strinjam.
V.: Če po besedah vašega mojstra ostaja le še za 78 let zaloge nafte (predvidevam, da je imel v mislih "ob sedanji ali prihodnji porabi", saj bi vsakršen padec razpoložljivih dobav pred tem lahko napravil zmešnjavo), mar to pomeni, da se nam ni treba na vse kriplje truditi, da bi razvili čisto tehnologijo, temveč enostavno počakamo na "tehnologijo svetlobe"? Kakšne bodo potrebe po slednji, če se sedanja sončna in ostale tehnologije razvijejo dovolj hitro, da bodo nadomestile nafto (in premog ter zemeljski plin) preden jih zmanjka?
O.: Treba se nam je prav "na vse kriplje truditi", da bi razvili čisto tehnologijo. Imamo le 10 – 15 let časa za to, preden bo nekaj najhujše škode, ki je bila zadana planetu, postalo nepovratne.
V.: Ali je res, da nafta ni "fosilno gorivo", ampak neprestano nastaja v globinah Zemlje – kot pravijo nekateri znanstveniki, saj so nekatera polja globlja, kot bi lahko bila zakopana kakršnakoli fosilna vegetacija? In, če je tako, ali bo vedno ostalo vsaj nekaj nafte?
O.: Ne. Nafta je fosilno gorivo in ne nastaja neprenehoma. Vegetacija je zakopana globlje in dlje časa, kot bi mnogi ljudje verjeli.
V.: Imam vprašanja o knjigi z naslovom Doeva zgodba (Doe's Account), ki se ukvarja z dnevnikom, ki ga je napisal raziskovalec, povezan s poizkusi okoli velikega trkalnika (LHC). Ekipa, s katero je delal, meni, da so odkrili dokaze o posmrtnem življenju. Njihove ugotovitve naj bi navajale prisotnost zavesti, podobne človekovi, ki naj bi bila ločena v dva "tabora" ter obdana z entitetami nasprotnimi druga drugi: v enem primeru miniaturna "sonca", v drugem pa miniaturne "črne luknje". Zaskrbljuje, da naj bi bila ta dva grozda zavesti skoraj natanko nasprotujoča drug drugemu, kar bi lahko potrjevalo obstoj "nebes in pekla". Rad bi vedel, če je v njihovih odkritjih kaj resnice? Kaj pravi vaš mojster?
O.: Bojim se, da celoten dnevnik ni nič drugega kot slepilo astralne ravni.

|