Loading

 Domača stran >> Revija Share International

Revija Share International v slovenščini

Poleg informacij o procesu Maitrejevega prihoda v reviji Share International objavljamo članke o problemih, za katere Maitreja meni, da bi jih moralo človeštvo najprej rešiti, da bi na svetu zavladali pravičnost, bratstvo in mir. V reviji objavljamo članke, ki jih je mojster podal prek Benjamina Crema, ezoterične članke, poročila o čudežnih dogodkih po svetu, pisma bralcev, ki opisujejo osebna srečanja z Maitrejo ali katerim drugim mojstrom in vprašanja bralcev, na katera je odgovoril Benjamin Creme.
      Share International je revija, ki nas seznanja s perečimi svetovnimi problemi in rešitvami zanje. Predvsem pa daje upanje v prihodnost, osmišlja življenje in prebuja ljubezen.

naročnina za pol leta (5 revij): 15,00 €
naročnina za eno leto (10 revij): 29,00 €
naročnina za dve leti (20 revij):
56,00 €
V ceno so vključeni poštni stroški.
Revijo lahko naročite po telefonu 040 463 489 ali prek spletne naročilnice.
Če želite po pošti prejeti vzorčni izvod revije, nam pošljite svoj naslov.

Oglejte si celotno revijo Share International (januar-februar 2018).
Za ogled potrebujete AcrobatReader. Priporočamo, da PDF datoteko najprej presnamete na svoj računalnik in jo šele potem odprete v AcrobatReaderju.

Vsebina aktualne revije (junij 2018)

Pobrskajte po arhivu člankov objavljenih v slovenski reviji Share International.

Oglejte si razstavo fotografij Unicefovih fotografov, ki so bile objavljene na zadnjih straneh revij Share International.

Od samega začetka revije Share International je mojster Benjamina Crema prispeval članke, ki naj bi bili objavljeni ne le v času, ko so bili napisani, ampak tudi kadarkoli je to primerno glede na svetovne razmere. In res, mnogi od teh člankov so videti zdaj še bolj pomembni kot takrat, ko so bili prvič objavljeni.
       Ta članek objavljen julija 2009 človeštvo opozarja, da še vedno obstajajo tisti, ki "snujejo in načrtujejo" vojno z orožjem strahovito uničevalne moči. "Vprašati se moramo, kako dolgo bo potrebno, da bo človek spoznal, da vojna ne reši ničesar, da ne dokazuje ničesar in da prinese le bolečino in izgubo ljudem na Zemlji?" Mojster Benjamina Crema nas tudi opominja, da je medsebojna delitev virov ključ, moč ljudi pa način, kako vlade pripraviti, da to uvedejo.

Svetoskrunstvo vojne
Mojster -, prek Benjamina Crema

V prejšnjem stoletju je svet dvakrat pretresla totalna vojna, dve grozoviti fazi ene vojne, ki sta človeštvo stali mnogo milijonov življenj. Vsaka je bila mišljena kot "vojna, ki bo končala vojne", toda še vedno so ljudje, ki snujejo in načrtujejo še en preizkus moči, s še bolj uničujočimi orožji. Kako dolgo bo trajalo, moramo vprašati, da bo človek ugotovil, da vojna ne reši ničesar, ničesar ne dokaže, ljudstvom Zemlje pa prinese le bolečino in izgubo.
      Glavni razlog, da se mojstri vračajo v vsakdanji svet, je ravno ta, ljudi spomniti na to, vplivati na njihovo mišljenje, da bodo za vselej vojni obrnili hrbet. Danes ima jedrsko bombo, najbolj uničujoče orožje, kar si jih je človek kdaj zamislil in jih izdelal, tako mnogo držav, da bi bila naslednja velika vojna odločilna grozota: popolno uničenje življenja na planetu Zemlja. Mnogo milijonov let bi bila Zemlja mrtev planet, strupen odpadek. Ljudje bi se morali inkarnirati na nekem temnem, odmaknjenem svetu in znova začeti dolgo, dolgo potovanje v svetlobo.

Kmalu
Lahko ste prepričani, da bo Maitreja, ko bo kmalu začel svoje poslanstvo vsem na očeh, ljudi soočil s tem problemom in njegovim izidom ter ponudil svojo rešitev in svet. Vojna, bo spomnil ljudi, je prekletstvo, gnus in zločin zoper vse ljudi, pa naj bodo v njej udeleženi ali ne. Tako morate gledati na vojno, bo rekel, da bodo človeštvo in nižja kraljestva preživeli.
      Le medsebojna delitev in pravičnost, bo rekel, bosta ljudem zagotovili prihodnost. Prizadevajte si za enotnost in sodelovanje, saj so Zemljani eno. "Na svojega brata glejte kot na sebe" in naredite prvi korak v božanskost. "Potrebo svojega brata vzemite kot merilo za svoje delovanje in rešite probleme sveta. Druge poti ni."

Zemljani
Tako bo Maitreja govoril Zemljanom. Tako si bo prizadeval preusmeriti njihovo mišljenje.
      Mu bodo ljudje prisluhnili in se ravnali po njegovem svetu? Ume ljudi napolnjujejo strah in zle slutnje: starodavne miselne navade težko umrejo in težko jih je spremeniti.
      Vendar pa problemi in izgube, ki spremljajo današnji ekonomski zlom, ljudi bolj in bolj spodbujajo, da iščejo nove načine življenja, da svoje misli obračajo k medsebojni delitvi in izgradnji pravičnejšega in velikodušnejšega sveta. Tako so ljudje pripravljeni, da se odzovejo na Maitrejeve besede. Seveda se mnogi niso pripravljeni spremeniti. Mnogi so zadovoljni s sedanjimi razmerami, pričakujejo skorajšnji tržni preobrat navzgor, ko bodo zase in za svoje podjetje ponovno začeli služiti denar iz nič.
      Tudi mnogi na religioznih področjih Maitrejevega prihoda ne bodo pozdravili. Ker so prikrajšani za znanje in se oklepajo svojih dogem, ki jih je ustvaril človek, bodo v Maitreji, gospodu ljubezni, videli sramotnost zla, ki se je bojijo. Toda ne vsi. Mnoge religiozne skupine po svetu so že videle Maitrejo in slišale njegove besede, čeprav je bil zakrinkan. Spomnile se bodo učitelja, ki se jim je prikazal in v njihove ume zasejal semena medsebojne delitve in pravičnosti, ob tem pa je njihove dežele obdaril z Vodnarjevimi vodami življenja.
      Sčasoma bo pritisk za boljši, bolj pošten in varnejši svet tako močan, da bodo celo največji pobožnjaki svoj glas dodali glasnim zahtevam po spremembah. Tako se bo zgodilo.

"Reševanje življenj in nudenje pomoči v Afriškem rogu
z Edno Adan Ismail se je pogovarjal Jason Francis

Bolnišnica Edna Adan je neprofitna dobrodelna organizacija iz Hargeise, glavnega mesta Republike Somaliland. Leta 2002 je bila ustanovljena kot porodnišnica, od takrat se je razcvetela v veliko bolnišnico, ki skrbi za zdravje ljudi iz Somalilanda in okoliških držav. Na področju izobraževanja strokovnjakov je povezana z ministrstvom za zdravje, Unicefom ter Svetovno zdravstveno organizacijo, programi vključujejo tudi izobraževanja medicinskih sester, babic, laboratorijskih tehnikov ter farmacevtov.
       Somaliland je lociran na severozahodu Somalije in ima 3,5 milijona prebivalcev. Nekdanji britanski protektorat se je združil z nekdanjo italijansko kolonijo Somalija in leta 1960 postal država Somalija. Leta 1991, po dolgi državljanski vojni, se je Somaliland razglasil za samostojno državo in ima demokratično izvoljeno vlado. Mednarodno je uveljavljen kot neodvisna regija Somalije.
       Dr. Edna Adan je ustanoviteljica bolnišnice in ostaja njena direktorica. Je tudi ustanovitvena predsednica Družinskega zdravstvenega združenja v Somalilandu. Po upokojitvi v Svetovni zdravstveni organizaciji je pokojnino in druge osebne vire namenila za izgradnjo bolnišnice, da bi naslovili resne zdravstvene probleme, ki ogrožajo življenja žensk in otrok v Afriškem rogu.
       Za revijo Share International se je Edno Adan Ismail pogovarjal Jason Francis.

Share International: Ali nam lahko opišete življenje ljudi v Republiki Somaliland in nekatere ekonomske in zdravstvene izzive, s katerimi se srečujejo?
       Edna Adan Ismail: Pred ločitvijo bivšega Britanskega Somalilanda od Italijanske Somalije so prebivalci 31 let trpeli somalijsko zanemarjanje na področju bolnišnic, šol, prebivališč in ekonomskih potencialov.
       In če se spomnimo, da je somalijska vlada med leti 1982 in 1991 deželo zravnala s tlemi, lahko razumemo, kako zelo so trpela področja temeljnega zdravstva in izobraževanja. Umiranje in uničevanje se je nadaljevalo celo po prekinitvi sovražnosti, kot posledica pehotnih min in namenoma zastrupljenih vodnih virov. Še večjo škodo pa povzroča ekonomska in politična blokada, ki traja že 27 let in je posledica nepriznanja neodvisnosti Somalilanda. Prebivalci te dežele imajo pravico do suverenosti.

S. I.: Kaj vas je navdihnilo, da ste ustanovili bolnišnico Edna Adan?
       E. A. I.: Imela sem privilegij, da sem pridobila izobrazbo in štipendijo za študij v Veliki Britaniji. V Somalijo sem se 1961 vrnila kot prva in edina medicinska sestra in babica, takrat sem videla, kako dobro funkcionira zdravstveni sistem. Žal so se zadeve po združitvi s Somalijo poslabšale, postale so zapuščene, nepopravljive, nato popolnoma uničene v obdobju dolge državljanske vojne. Kot predstavnica Svetovne zdravstvene organizacije ZN za Djibuti sem bila julija 1991 poslana na opazovalno misijo v svojo domovino, dva meseca po ločitvi Somalilanda od Somalije. Med to misijo sem prvič videla popolno uničenje te dežele. Zato sem se odločila, da se vrnem in delim znanje in vire, ki sem jih imela zaradi kariere v Svetovni zdravstveni organizaciji. Ker sem se nekaj let po prvem obisku svoje uničene domovine nameravala upokojiti, sem se odločila, da bom delovala za uresničenje teh sanj. Vnovčila sem svoje pokojninske bonitete iz ZN, nadomestilo za povratek v domovino ter vse hišne stvari, ki jih nisem več potrebovala ali pa jih v Somalilandu nisem mogla uporabljati, denimo Mercedesa, nakit in predmete, ki so se mi nekdaj zdeli lepi, glamurozni ali modni. Vse to sem pretvorila v denar. Nato sem se vrnila domov in zgradila bolnišnico. Največji navdih sem dobila, ko sem med misijo videla bolnišnične objekte, v katerih sem delala, popolnoma uničene, v njih pa so domovali ljudje brez vsakršne oskrbe.

Služenje ljudem

S. I.: Kako veliko populacijo je oskrbovala vaša bolnišnica?
       E. A. I.: Bolnišnica je bila zgrajena v revnem predelu mesta Hargeisa, kjer bolnišnice še nikoli niso imeli. Uradno je skrbela za potrebe tretjine populacije mesta, ki šteje 1,1 milijona prebivalcev. Vendar so naši pacienti prihajali iz vseh koncev mesta, pa tudi iz drugih regij države in tudi od drugod, iz Somalije, Etiopije in Džibutija. Upam, da je to povezano s kakovostjo oskrbe, pa tudi s tem, da smo edina neprofitna dobrodelna bolnišnica v Somalilandu. Številni revni bolniki so oskrbljeni brezplačno, zlasti noseče ženske s težavami ali otroci v težavnih okoliščinah.

S. I.: Koliko žensk letno poišče bolnišnično pomoč pri vas zaradi nosečnosti?
       E. A. I.: Okoli 200, morda še več. V povprečju imamo v prenatalni in postnatalni oskrbi 40 do 60 pacientk dnevno, 6 dni tedensko.

S. I.: Koliko ljudi ste usposabljali v bolnišnici in kakšna usposabljanja ponujate?
       E. A. I.: V prvem letniku je 19 študentov, v drugem pa 20. Od leta 2001 je izobraževanje zaključilo 1.585 študentov. Usposobili smo 444 babic, vključno z naprednim programom, diplomo v skupnostnem babištvu, regionalnimi projekti in univerzitetno diplomo v babištvu. Trenutno jih šolamo 188. S šolanjem smo pričeli, ko je bila bolnišnica še v izgradnji. Programi običajno ponujajo šolanje za medicinske sestre, babice, laboratorijske tehnike, farmacevte ter zobne tehnike.

Zdrave matere in otroci

S. I.: Ali nam lahko predstavite pozitivne rezultate vaših babic?
       E. A. I.: V teh letih smo pomagali pri porodih več kot 21.000 otrok, vendar smo na žalost v zadnjih 16 letih izgubili 64 mater. Večina mater, ki pridejo k nam, je napotena iz drugih bolnišnic, kjer so diagnosticirali komplikacije ali pa so to ženske, ki potrebujejo pomoč zaradi zdravstvene težave. Večina Somalijk se odloča za porod doma, če mislijo, da nosečnost poteka normalno. V preteklosti tukaj ni bilo usposobljenih babic, pri porodu so pomagali sorodniki, denimo tašče. Od odprtja naše bolnišnice pa smo se uveljavili kot napotitvena ustanova za težje primere in tudi kot bolnica, ki poskrbi za ljudi brez denarja. Čeprav je naša stopnja smrtnosti mater zgolj ena četrtina nacionalnega povprečja, bi še vedno lahko rešili mnoge od 64 žensk, če bi jih k nam pripeljali prej. Pozitivni rezultat je zmanjšanje smrtnosti, povečuje se število ljudi, ki iščejo zdravniško oskrbo, obstretična fistula (boleče stanje, ki ga povzroči prekinjeni porod, ki poveča verjetnost za inkontinenco in smrt otroka) je sedaj redkost, zmanjšuje se smrtnost otrok.

S. I.: Zaradi kakšnih težav prihajajo ljudje v Edbo Adan, ne samo iz Somalilanda, pač pa tudi iz sosednjih držav?
       E. A. I.: V obstretiki poznamo nosečniške in porodne ter poporodne komplikacije, tudi prezgodnje porode ali zdravstvene težave novorojencev, ki so se rodili drugje. Na naših splošnih oddelkih poskrbimo za vse medicinske posege, v času operacijskih kampov pa za brezplačne operacije zajčjih ustnic (razcepljena zgornja ustnica), reparacije obstetrične fistule, ploska stopala, opeklinske poškodbe kože, hipospadias (nepravilnost sečevoda pri moških), hipocefalijo (akumulacija tekočine v možganih, ki poveča lobanjo) in spino bifido (defekt hrbtenice, ki lahko povzroči paralizo in mentalno prizadetost).

Dosežki in rezultati

S. I.: Kateri so vaši največji dosežki od ustanovitve bolnišnice leta 2002?
       E. A. I.: Usposabljanja velikega števila zdravstvenih profesionalcev, opolnomočenje žensk za zahtevnejše zdravstvene poklice, kot so kirurški, zdravniški, babiški in drugi poklici na področju javnega zdravja. Izboljšali smo položaj žensk. Leta 2002 je imelo 98 odstotkov pri nas rojenih deklic tip 3 FGM (pohablene ženske spolne organe). Danes se je odstotek spustil na 70, FMG je prvič v upadu.
       V obdobju med 2002 in 2006 sem bila prva ministrica v Somalilandu in to je odprlo vrata mnogim ženskam, ki so lahko zasedle visoke položaje v kabinetih in vladi.

S. I.: Ali lahko spregovorite o tem, kaj je služenje ljudem v stiski pomenilo za vas osebno?
       E. A. I.: To je bilo najbolj izpolnjujoča izkušnja, ob kateri sem pogosto občutila tudi ponižnost, s tako malo smo lahko dosegli tako veliko. Ti dosežki so daleč presegli moja pričakovanja. Želela sem ustanoviti majhno porodnišnico! Da smo prišli med 13 najboljših bolnišnic v Afriki gotovo predstavlja višek te moje izkušnje. Dodatna čast pa je to, da je bila Univerza Edna Adan uvrščena med 3 najboljše v državi, še zlasti zaradi tega, ker je edina univerza, ki so jo ustanovile ženske.
       V mednarodnem merilu je ta bolnišnica poskrbela za prepoznavnost Somalilanda, pa tudi za uveljavitev pomembnosti maternalne oskrbe in skrbi za otroke. Dala je upanje in pogum mnogim, ki bi sicer občutili zgolj brezup.
       Talent in sposobnosti mnogih naših diplomantov so jih privedli do spoznanja, da lahko dosežejo karkoli in da lahko v polni meri razvijejo svoje potenciale. Ne sme jih omejevati dejstvo, da so rojene kot ženske, ki živijo v politično nepriznani državi, uničeni v dolgi državljanski vojni.
       Več informacij: ednahospital.org

V tej rubriki proučujemo razvoje in mnenja, ki nakazujejo, da obstaja čedalje močnejši tok, ki svet potiska v smeri sinteze, medsebojne delitve dobrin in sodelovanja, novih odnosov in novih pristopov.

Južni Korejci pošiljajo pomoč Severnim v plavajočih plastenkah

Aktivisti v Južni Koreji pravijo, da nudijo "rešilno vrv" svojim severnim sosedom v obliki plastenk napolnjenih s hrano, zdravili in USB ključki z naloženimi zabavnimi vsebinami.
       Na otoku Gangwa v Rumenem morju, ki se nahaja južno od skupne korejske meje, skupina, ki jo tvorijo pretežno prebežniki iz Severne Koreje ter prostovoljci humanitarnih skupin, v vodo spušča pakete pomoči z rižem, zdravili, ameriškimi dolarji in prepovedanimi informacijami. Pravijo, da bo oceanski tok zapečatene plastenke ponesel v mesta in velemesta vzdolž zahodne obale Severne Koreje.
       "Če pravilno izračunamo datum in uro, bodo pošiljke 100 odstotno prispele," je razložil Park Jung-oh iz Izobraževalnega središča Kuen Saem v Seulu, ki prebežnikom iz komunističnega severa pomaga pri privajanju na življenje na demokratičnem jugu.
       Vsakih štirinajst dni se zberejo na otoku Gangwa blizu meje, da bi odvrgli plastenke v morje, te pa tok nato nese na sever. Dvakrat na mesec je tok naravnost idealen za to, da plastične pošiljke ponese k točki na obali Severne Koreje. Ne ve se, koliko plastenk doseže ciljne prejemnike.
       Vsaka plastenka vsebuje tedensko zalogo riža, zdravil, mazil in USB ključkov s priljubljeno pop glasbo in televizijskimi dramami.
       Aktivisti pravijo, da vedo, da ljudem potrebnim pomoči mečejo rešilno vrv. Ena prebežnica se je spomnila, kako je bila obupana, ko je živela v Severni Koreji: "pograbila bi karkoli", kar bi lahko bilo uporabno. Sedaj jo osrečuje zbiranje hrane in zdravil ter preživljanje časa z drugimi, s katerimi "plastične pošiljke" mečejo tako daleč v morje, kot je mogoče. "Vem, kako zelo srečni bodo," je rekla.
       vir: bbc.com; voanews.com

"Kjer nikomur ničesar ne primanjkuje": post-kapitalističen red?
Phyllis Power

Današnji kapitalizem zagotovo umira. Pohlep in izkoriščanje sta se izčrpala. Družba, kjer najbogatejši odstotek poseduje več kot polovico svetovnega bogastva in ki uničuje sam planet, na katerem živimo, ni trajnostna. Napredek je zaobšel preveč ljudi in tega ne bodo prenašali večno. Glas ljudstva postaja glasnejši in bo slišan.
       Ta mesec (maj 2018) obeležuje 200-letnico rojstva Karla Marxa, očeta komunizma, sistema, ki ga prikazujejo hkrati kot vzor za dobre družbene odnose ter kot krut propadel totalitaren sistem vladanja. Vladavina ljudi za ljudi se je izkazala kot prevara - revolucionarji so postali vladarji ter se nato spravili na ljudi. Nobene svobode ni bilo. Toda v naši kapitalistični državi je danes svoboda za zelo veliko ljudi - ki se borijo, da bi zaslužili za golo preživetje, celo v bogatih državah - samo navidezna. V VB, eni od najbogatejših držav na svetu, so javne kuhinje in ljudje, ki spijo na cesti, postali skoraj sprejemljivi, tako zelo pogosti so. Tudi bogati niso resnično svobodni, saj so vedno v strahu, da izgubijo svoje bogastvo. Toda ogorčenje - celo v tej konservativni državi - narašča.
       Komunistični manifest Karla Marxa in Friedricha Engelsa je bil izdan leta 1948 in je sedaj doživel ponovno izdajo z zanimivim uvodom Yanisa Varoufakisa, grškega ekonomista in politika. Ta pozdravlja Manifest kot navdih h kolektivnemu ukrepanju za boljšo prihodnost, ki "nas poziva, da postanemo predstavniki prihodnosti, ki bo končala nepotrebno množično trpljenje ter navdihnemo človeštvo, da spozna svoj potencial za avtentično svobodo."
       Varoufakis interpretira Manifest ne kot poziv k državnemu avtoritarizmu, kar je komunizem postal v praksi, tudi ne zgolj kot analizo dolgega in grenkega razrednega konflikta, temveč kot "liberalno besedilo", za katero verjame, da je danes še bolj relevantno kot takrat, ko je bilo napisano. Piše: "Čeprav so komunistične stranke skoraj v celoti izginile s političnega prizorišča, je duha komunizma, ki poganja manifest, težko utišati ..."
       "Svoboda, sreča, avtonomija, individualnost, duhovnost, individualni razvoj so ideali, ki sta jih Marx in Engels cenila bolj kot karkoli drugega. Če sta jezna na buržoazijo, je to zato, ker poskuša buržoazija večini odreči kakršnokoli priložnost, da bi bila svobodna. Glede na Marxovo in Engelsovo privrženost Heglovi fantastični ideji, da nihče ni svoboden, dokler je en sam v okovih, je njuno nesoglasje z meščanstvom v tem, da slednje žrtvuje svobodo in edinstvenost vseh na kapitalističnem oltarju kopičenja."
       Kot je to izrazil mojster Benjamina Crema: "Komercializacija drži človeštvo za vrat in iz življenja ljudi iztiska vsako velikodušno misel in potezo. Človeške duše lahko vzdržijo le še malo tovrstnega zatiranja ter glasno jočejo v agoniji in frustraciji."
       Vredno se je spomniti, da je bil Karl Marx; posvečenec stopnje 2,2; (nevede) učenec mojstra Jezusa, ki je predajal sporočilo, ki ga mnogi vidijo kot komunističnega, v prid revnih svojega časa ter proti ustaljenim privilegijem ter sebičnosti tistih na oblasti. Maitrejeve prioritete izgledajo preproste: hrana, bivališče, zdravstvena oskrba in izobraževanje za vse. Vse bi morale biti osnovne človekove pravice, brez katerih resnična človeška svoboda ni mogoča. Treba jih je uveljaviti, danes nič manj kot za časa Marxa in za časa Jezusa. Kot je rekel Benjamin Creme, bo človeštvo doseglo svobodo "prek spajanja najboljšega obeh - kapitalizma in komunizma - socialne demokracije ali demokratičnega socializma," rekel pa je tudi, da "hierarhija meni, da je idealno razmerje za zdravo socialno povezanost in pravičnost 70 odstotkov socializma in 30 odstotkov kapitalizma."
       V pridobitniški družbi, ki temelji na materialnih vrednotah, nihče ni svoboden: kot je to izrazil Varoufakis, smo vsi kot "brezumne, trepetajoče šahovske figure, ki jih sile onkraj našega nadzora hitro priganjajo k obstoju brez pomena." Manifest je navdihujoč poziv k ukrepanju proti krivicam našega časa, toda vedno, kot pravi: "na koncu, kar prevlada, je odvisno od nas."

Reference:
Uvod Yanisa Varoufakisa h Komunističnemu manifestu, v izdaji Vintage Classics, 2018; vir: Guardian.com
Mojster Benjamina Crema, "Kristus kot učitelj", iz A Master Speaks Volume Two (Mojster govori, drugi del), Share International, 2017.
Benjamin Creme, Maitrejevo poslanstvo: prva knjiga, Share Slovenija, 2001.
Benjamin Creme, Maitreya's Mission Volume Three (Maitrejevo poslanstvo: tretja knjiga), Share International, 3. izdaja, 1997.
Benjamin Creme, Unity in Diversity: The Way Ahead for Humanity (Enotnost v raznolikosti: Pot naprej za človeštvo), Share International, 2012.

Karl Marx (1818-1883)
Duša: 6; osebnost: 2 (podžarek 3); mental: 5 (podžarek 7); astral: 6 (podžarek 6); fizis: 3 (podžarek 7).
Stopnja razvoja: 2,2.

Goldmanovo okoljsko nagrado prejelo sedem okoljskih junakov

Goldmanova okoljska nagrada, pogosto imenovana "zelena Nobelova nagrada", je najuglednejša nagrada za okoljske aktiviste. Od leta 1990 jo vsako leto podelijo okoljskim junakom vsake od šestih naseljenih kontinentalnih regij. Letošnji prejemniki, ki prihajajo iz Južne Afrike, Francije, Kolumbije, Vietnama, Filipinov in ZDA, so prejeli finančno podporo Goldmanove okoljske nagrade, da bi lahko nadaljevali s svojim okoljskim delom.

Blokiranje skrivnega jedrskega dogovora v Južni Afriki

Makoma Lekalala in Liz McDaid, Južna Afrika - Južnoafriška vlada je leta 2014 sklenila dogovor z Rusijo o razvoju kapacitet za proizvodnjo 9,6 gigawatov jedrske energije, ki bi jih pridobili s postavitvijo 8 do 10 jedrskih elektrarn. Posel je bil vreden 76 milijard dolarjev, do takrat največji tako po stroških kot po obsegu investicije. Predlagano mesto za prvo gradnjo je bila obala Port Elisabeth, kjer bi iz hladilnega sistema reaktorjev izpuščena vroča voda povzročila dvig temperature oceana, kar bi škodovalo morskemu življenju in ogrozilo preživetje malih ribičev v regiji. Tveganje je predstavljala tudi potresna aktivnost tega področja, ki bi lahko privedla do nesreče, podobne tisti v Fukušimi leta 2011.

Močni ženski

Makoma Lekalala je odraščala v Sovetu (blizu Johanesburga), danes je direktorica organizacije Earthlife Africa, ki mobilizira Južnoafričane na področju okoljskih problemov, v glavnem pa jo sestavljajo prostovoljci. Z delovanjem je začela kot aktivistka v lokalni cerkvi, nato je bila aktivna v sindikatih, kasneje si je prizadevala za pravice žensk, socialne in ekonomske pravice in na koncu za okoljsko pravičnost.
       Liz McDaid je odraščala v Cape Townu in je koordinatorica za podnebne spremembe pri južnoafriškem Okoljskem inštitutu verskih skupnosti, medverski okoljski organizaciji, ki se posveča okoljski nepravičnosti. McDaidova je z delovanjem začela kot učiteljica in zagovornica izobraževanja, nadaljevala kot aktivistka proti apartheidu, nato pa se je posvetila versko utemeljeni okoljski pravičnosti. Desetletja je delovala proti jedrski energiji in nasprotovala južnoafriškim prizadevanjem za razvoj jedrske energije.

Razkrivanje korupcije in prizadevanja za pravično energijsko prihodnost

Leta 2014 je Earthlife Africa pridobila kopijo skrivnega jedrskega dogovora med Južno Afriko in Rusijo. Ko je skupina ugotovila, kakšne finančne in okoljske razsežnosti ima, sta Lekalala in McDaidova, skupaj s sodelavkami in podporo njunih organizacij, zasnovali strategijo nasprotovanja projektu, ki sta jo utemeljili na prikrivanju dogovora, obvodu pravnega okolja ter odsotnosti javne in parlamentarne razprave. V Južni Afriki je trenutno ena jedrska elektrarna, s katero upravlja elektro družba v lasti države. Jedrsko gorivo, ki je visoko radioaktivni odpadek, shranjujejo na področju elektrarne, družba doslej ni zagotovila dolgoročne rešitve tega problema. Reaktorske jedrske odpadke od leta 1980 zakopavajo v puščavi Namaqualand, ki je domovanje prvotnih prebivalcev Nama, ki jih predhodno niso seznanili z namerami in načrtovano lokacijo za jedrske odpadke. Zaradi okoljskih in zdravstvenih vplivov, ki so posledica povečanega rudarjenja zaradi pridobivanja urana, generacije jedrske energije in proizvodnje jedrskih odpadkov, sta bili Lekalala in McDaidova zelo zaskrbljeni. Vedeli sta, da se bosta morali osredotočiti na korupcijo in visoke stroške jedrskega dogovora, to sta namreč bili temi, ki bi lažje pritegnili pozornost javnosti.
       Srečevali sta se s predstavniki skupnosti po državi in pojasnjevali finančna tveganja ter okoljske in zdravstvene vplive načrtovanega projekta. McDaidova je organizirala tedenska protijedrska verska srečanja pred parlamentom v Cape Townu, da bi parlamentarci občutili večjo odgovornost. Po Južni Afriki sta organizirali marše in javna zborovanja proti jedrskemu projektu. 26. aprila 2017 je Zahodno visoko sodišče v Cape Townu razsodilo, da je jedrski projekt v nasprotju z ustavo in je razveljavilo dogovor, s čimer je ustavilo 76 milijard dolarjev vreden jedrski projekt. To je bila zelo pomembna zmaga Lekalale in McDaidove, ki je Južno Afriko zavarovala pred drastičnim razvojem jedrske infrastrukture, ki bi imela uničujoče okoljske, zdravstvene in finančne učinke na mnoge generacije. Povedali sta: "Nikoli ni šlo za energijo. To je bil le pohlep posameznikov."
       Njun dosežek je velikanski. Zaradi Lekalakalinega in McDaidinega dela bi se danes vsak poizkus obuditve jedrskega projekta v Južni Afriki zagotovo soočil z močnim javnim nasprotovanjem in pravnim precedensom.

Prepoved globokomorskega ribolova

Claire Nouvian, Francija, neutrudna borka za oceane in morsko življenje je vodila s podatki podprto zagovorniško kampanjo proti destruktivnim ribolovnim praksam globokomorskega vlečenja mrež po dnu, s čimer je prisilila francosko trgovinsko mrežo in lastnico ribiške flote Intermarche k spremembi ribolovnih praks. Njena koalicija odvetnikov je za prepoved uporabe globokomorskih vlečnih mrež uspela pridobiti podporo Francije, kar je vodilo k evropski prepovedi.
       Z BLOOM, nevladno organizacijo, ki jo je soustanovila, si Novianova zdaj prizadeva za ukinitev ribiških subvencij, ki spodbujajo prekomerni izlov in destruktivne ribolovne prakse po svetu.
       "Moramo se prebuditi," je povedala Nouvianova, ko je prejela Goldmanovo okoljsko nagrado. "Zdaj je treba verjeti v (okoljsko) katastrofo, ker se ji sicer ne bo moč izogniti. Zdaj se je treba mobilizirati, kot bi bila vojna, ker je vojna.
       Nocoj vam bomo kot posamezniki pokazali, da v bitkah lahko zmagamo. Zmagati v vojni pa je nekaj povsem drugega. Za zmago v vojni potrebujete vse. Korporacije in finančni sektor morata sprejeti odgovornost, delovati morata dostojanstveno in moralno, prenehati morata financiranje uničevanje sveta ter izogibanje finančni odgovornosti.
       Treba bo donirati bistveno več, denimo 20 odstotkov naših prihodkov, kajti toliko potrebujemo za popravilo planeta, preden bo prepozno. Odslej se torej skupaj lotimo dela!"

Ustavitev nelegalnega izkopavanja zlata v Kolumbiji

Francia Marquez iz Kolumbije je mogočna voditeljica afro-kolumbijske skupnosti, ki je bila v preteklosti privedena iz Afrike, da bi kot sužnji delali v kolumbijskih kolonialnih rudnikih in na posestvih. Marquezova je organizirala ženske iz mesta La Toma v pogorju Cauca na jugozahodu Kolumbije, ki so ustavile nelegalno izkopavanje zlata na zemlji svojih prednikov. Izvajala je stalni pritisk na kolumbijsko vlado in organizirala 10 dnevni in 350 milj dolg marš osemdesetih žensk do državne prestolnice, kar je privedlo do umika rudarjev in opreme.
       "Ko spregovorim, to storim s stališča pravičnosti - ne le za temnopolte ljudi, ki so jim bile kršene človekove pravice, pač pa tudi za avtohtone skupnosti, ženske in naravo." - Francia Marquez

Prizadevanja za čisto energijo v Vietnamu

Khanh Nguy Thi je s pomočjo znanstvenih raziskav in angažiranih vietnamskih državnih agencij zagovarjala trajnostno dolgoročno energijsko načrtovanje v Vietnamu. Osvetlila je stroške in okoljske vplive termoelektrarn in se povezala z državnimi uradniki pri zmanjševanju odvisnosti od premoga in premiku k zeleni energijski prihodnosti.
       "Vietnamska energijska prihodnost je na razpotju. Vsaka odločitev in vsak dolar, ki je danes investiran v Vietnamu, bo imel v prihodnjih desetletjih učinke v Vietnamu in na naše podnebje." - Khanh Nguy Thi

Odstranitev svinčenih barv na Filipinih

Manny Calonzo, Filipini, je uvedel zagovorniško kampanjo, ki je filipinsko vlado prepričala, da je uvedla nacionalno prepoved proizvodnje, uporabe in prodaje barv, ki vsebujejo svinec. Nato je uvedel neodvisni certifikacijski program, da bi zagotovil, da se proizvajalci držijo tega standarda. Od leta 2017 je 85 odstotkov barv na filipinskem trgu certificirano brez svinca.
       "Svojim otrokom in njihovim otrokom dolgujemo odločno izločitev svinčenih barv in drugih virov strupenega onesnaženja." - Manny Calonzo

Razkritje onesnažene vode v Flintu, Michigan

LeeAnne Walters, ZDA, je vodila civilno gibanje, ki je testiralo vodovodno vodo v Flintu, Michigan, in izpostavilo krizo z vodno preskrbo. Rezultati so pokazali, da je eno od šestih gospodinjstev imelo vodo z višjo vsebnostjo svinca, kot jo dovoljuje Okoljska varstvena agencija. Njeno vztrajanje je pripomoglo, da so lokalne, državne in zvezne oblasti izvedle ukrepe, s katerimi so prebivalcem Flinta zagotovili dostop do neoporečne vode.
       "Voda je temeljna dobrina in ne moremo pričakovati zastrupljene vode, če živimo v državi, kot so ZDA. Žal tako vodo ob Flintu najdemo tudi v drugih skupnostih po državi." - LeeAnne Walters
       vir: goldmanprize.org


Prejemniki Goldmanove okoljske nagrade - Liz McDaid, Makoma Lekalakala, Claire Nouvian, Francia Márquez; (spodnja vrsta) - Khanh Nguy Thi, Manny Calonzo, LeeAnne Walters

Jokajoči kip Device Marije v Mehiki

Kip Device Marije v zasebnem domu v Mehiki od februarja 2018 izloča olje.
       "Ves dan je polna olja," je dejala Rosa Ramirez, ko je govorila o jokajočem kipu v svojem preprostem domu v Ciudad Juarezu. Tisto, kar se Ramirezovi zdi čudež, se je začelo nekega dne v februarju leta 2018. "Tistega dne sem bila zelo bolna," je povedala. "Zaradi bolečin sem bila zelo razočarana ... Nekaj sem začutila in tako sem prišla do Device Marije."
       Ramirezovi so diagnosticirali raka in tako je molila, da bi bolezen izginila. "Na njeni bradi sem opazila kapljico olja," je rekla. "Ko sem se ga dotaknila, sem zaznala vonj vrtnic." Najprej je bila kapljica, nato pa je Devica Marija začela jokati. Obraz in telo kipa zdaj izločata olje.
       Ramirezova pravi, da je ozdravljena raka. Tisoči so obiskali dom Ramirezove, da bi molili h kipu Device Marije. Ramirezova pravi, da so ji številni obiskovalci po molitvah h kipu povedali o ozdravitvah raka in drugih bolezni.
       "Mislim, da so mnogi ljudje izgubili vero," je dejala Ramirezova in dodala: "In menim, da Devica sporoča, 'tukaj sem, verjemite vame'."
       vir: ktsm.com
       fotografije: ktsm.com

NLP nad letališčem v Mexico Cityju

Na večer 14. aprila 2018 so bili štirje letalski tehniki (in en fotograf) priča svetlečemu predmetu v obliki leče, ki je letel nad mednarodnim letališčem v Mexico Cityju. "Oddajal je močno belo svetlobo," je poročal tehnik Alfonso Salazar. "Videnje je trajalo kakih 15 sekund, nato pa je NLP zatemnil luč in postal senca, ki se je gibala po nebu." Pet minut pozneje je šel mimo še en predmet, ki je v presledkih oddajal belo svetlobo ... To so bili NLP-ji, o tem ni dvoma."
       vir: inexplicata.blogspot.tw

Spoštovani urednik!
Leta 2002 sem Benjaminu Cremu poslal fotografijo svetlobnega križa, ki sem ga dobil od Daisy Hill iz Victorie. G. Creme je odgovoril, da "križ nima dodane energije", zato sem ga razočaran pospravil.
       Potem, nekaj let kasneje, sem nekega dne vzel steklo iz omare in začutil, da ima neko energijo. Poklical sem Benjamina Crema. Ni se spomnil, da sva glede tega že govorila. Vprašal je, če v času pogovora gledam svetlobni križ. Pritrdil sem. Odgovoril je: "No, glejte vanj še naprej." Ob tem sem čutil pritisk na vrhu glave in zdelo se je, kot da nekdo gleda skozi moje oči. V tistem trenutku se je v zgodnjem desnem kotu stekla pojavil blisk svetlobe. Zgodil se je tako hitro, da sem skoraj zamudil. Nato je Benjamin dejal: "Da, zdaj ima energijo." Zahvalil sem se mu za te čudovite novice in nato sva se pogovarjala. Benjamin je začel govoriti o drugih čudežih.
       Po tem procesu sem nad steklom lahko videl etrske valovite ognjeno obarvane črte, ki jih zdaj ne vidim. Pred klicem sem bil buden približno 13 ur in nato še 33 ur sploh nisem mogel zaspati. Preprosto nisem bil utrujen. Bila je zelo zanimiva izkušnja.
       Antonio Palena, Melrose Park, Južna Avstralija.
       (Glejte fotografiji svetlobnega križa iz Melrose Parka v Južni Avstraliji, ki ju je poslal Antonio Palena in ju je decembra 2011 objavila revija Share International. Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je križ z energijo napolnil Maitreja. Ta zgodba pa je zdaj objavljena prvič.)


Fotografija Eišuma Tanahare iz Okinave na Japonskem, posneta 5. decembra 2006 na vlaku iz Kanazave v Vajimo. Mojster Benjamina Crema je potrdil, da prikazuje blagoslov mojstra iz Tokia.


Jukiko Ozucumi je 13. marca 2005 posnela fotografijo hčere Satomi med otroci v vrtcu. Mojster Benjamina Crema potrjuje, da prikazuje blagoslov mojstra Jezusa.

Nič več peš po vodo
Michael Tayles

Voda nas povezuje z vsemi živimi bitji na Zemlji. Dostop do neoporečne pitne vode je povezan z izboljšanjem zdravja žensk, otrok in družin, s tem pa se povečajo njihove zmožnosti za izobraževanje in za delo; tako se izzivi spremenijo v priložnosti.
       Šesti cilj v okviru Ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov za oskrbo z vodo in sanitarno ureditev se osredotoča na aktivnosti, s katerimi bi do leta 2030 dosegli univerzalen in enakopraven dostop do neoporečne in cenovno ugodne pitne vode. Podatki kažejo, da bo do leta 2025 polovica svetovnega prebivalstva živela na območjih z neugodnimi vodnimi razmerami. To pomeni, da bo do trenutka, ko naj bi bil izpolnjen šesti cilj trajnostnega razvoja, že polovica svetovnega prebivalstva živela na območjih z neugodnimi vodnimi razmerami.

Izziv

Čista voda je postala dragocena dobrina. V južnoafriškem Cape Townu se je januarja 2018 pokazalo, kako blizu smo pomanjkanju neoporečne pitne vode. Mediji so te razmere opisali kot "ničti dan - dan, ko bodo pipe ostale suhe". Cape Town naj bi imel takrat po ocenah samo še trimesečne zaloge vode za svoje prebivalce. Pomanjkanje vode je nastopilo kot posledica kombinacije spreminjajočega podnebja, naraščajoče populacije in najhujše suše v stoletju.
       Južna Afrika pa na žalost ni osamljen primer. Statistični podatki razodevajo klavrno podobo sveta na področju oskrbe z vodo:

  • Več kot 300.000 otrok mlajših od pet let letno umre zaradi diareje, ki jo povzročajo onesnažena pitna voda, neustrezne sanitarije in pomanjkljiva higiena.
  • Vsakih 90 sekund zaradi bolezni, ki so povezane z vodo, umre otrok.
  • 844 milijonov ljudi nima dostopa do neoporečne pitne vode.
Odgovornost za oskrbo z vodo je predvsem - in to dobesedno - na ramenih žensk in otrok, ki skrbijo za zbiranje tega življenjsko pomembnega vira. Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) navaja, da ženske in deklice vsakodnevno porabijo 200 milijonov ur za oskrbo domov z vodo. Ne samo, da s tem izgubijo veliko dragocenega časa, za ženske to pomeni tudi ujetost v začaran krog revščine. Čas, ki ga namenjajo za oskrbo s primerno pitno vodo, jih prikrajša za čas, ki bi ga lahko namenile za izobraževanje, delo in za druge pomembne dejavnosti.

Priložnost

Študenta s kanadske Univerze v Alberti Jit Patel in Rutu Mehta sta se odločila ukrepati. Enaindvajsetletna Rutu Mehta študira poslovno ekonomiko in pravo, smer finance. V prihodnosti želi postati pravna svetovalka, prav tako pa tudi, da bi se organizacija Aqua Caelum razvila v podjetje, ki bo pomagalo milijonom ljudi po vsem svetu. Njen vrstnik Jit Patel trenutno študira strojništvo. Študij namerava nadaljevati na magistrski stopnji, prav tako pa si želi, da bi Aqua Caeluma postala zelo uspešno podjetje, ki koristi milijonom ljudi po svetu.
       Ruta in Jit sta ustanovila organizacijo, katere misija je "končati krizo z vodo in milijonom ljudi omogočiti dostop do neoporečne pitne vode". V bistvu želita izkoreniniti "pešačenje po vodo". Njune raziskave in prizadevanja so vrhunec dosegla z napravo, imenovano "atmosferski vodni generator" (AWG), ki deluje podobno kot razvlaževalec zraka. Naprava s pomočjo termodinamike vodne kapljice potegne iz zraka in zbrano vodo filtrira, da je primerna za človeško uporabo.
       V intervjuju za Share International je študenta Jit in Rutu spraševal Michael Tayles, da bi več izvedel o njunem izumu, ki predstavlja upanje za rešitev globalne krize z vodo.

S. I.: Kako sta prišla do ideje za atmosferski vodni generator?
       Ideja se nama je porodila poleti 2017, ko sva v različnih medijih opazila več objav na temo krize z vodo. Velike svetovne metropole, kot je na primer Cape Town v Južni Afriki, so se soočale s pomanjkanjem vode in to ni nekaj, kar se bo zgodilo čez deset let, to je nekaj, kar se dogaja zdaj. Ugotovila sva, da približno ena milijarda ljudi nima dostopa do neoporečne pitne vode, po podatkih Združenih narodov pa se bo do leta 2025 kar dve tretjini svetovnega prebivalstva soočilo z neustrezno oskrbo z vodo. Prišla sva do spoznanja, da je treba nekaj storiti in se odločila, da bova pripravila rešitev, ki bi milijonom posameznikov zagotovila neoporečno pitno vodo.

S. I.: Kako deluje vajina naprava?
       Atmosferski vodni generator je naprava, ki kondenzira vodo iz zraka. Vroč in vlažen zrak prehaja skozi hladne tuljave in kondenzira molekule vode, ki so ujete v tem zraku. Kondenzirano vodo je za človeško uporabo treba še filtrirati. Postopek je enak razvlaževanju zraka.

S. I.: Koliko litrov vode lahko proizvede ena naprava in za koliko časa zadošča ta količina?
       Trenutno si prizadevamo, da bi dnevno pridobili 20 litrov neoporečne pitne vode, tako da ljudem ne bi bilo treba piti onesnažene vode. Z nadaljnjim raziskovanjem in razvojem izdelka pa bomo skušali to zmogljivost še povečati, da bi lahko pomagali večjemu krogu ljudi.

S. I.: Zdi se, da je vajina naprava bolj uporabna na območjih z visoko vlažnostjo. Ali jo je mogoče uporabiti tudi na bolj sušnih območjih?
       Trenutno so naši sistemi namenjeni za uporabo na bolj vlažnih območjih, za njihovo delovanje je potrebna vsaj 40 do 50-odstotna vlažnost. Z nadaljnjimi raziskavami pa želimo ustvariti tudi sisteme za pridobivanje vode v sušnih razmerah.

S. I.: Ali visoka raven onesnaženja in slaba kakovost zraka vplivata na kakovost pitne vode, ki jo iz ozračja pridobiva vaša naprava?
       Onesnaževanje je zagotovo pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost pitne vode. Preizkušamo različne zračne filtre, da bi našli najboljšo rešitev za preprečevanje vstopa onesnaževalcev iz zraka v vodo. Tudi druge nevarne snovi, kot so na primer bakterije, skušamo odstraniti z vodnimi filtri, kar pripomore k čistejši vodi. Naše filtre je treba zamenjati vsakih nekaj mesecev, postopek pa je dokaj enostaven in se ga je mogoče hitro naučiti. Priložena navodila bodo omogočila enostavno namestitev in zamenjavo filtrov, korak za korakom.

S. I.: Ali je naprava stroškovno primerna za države v razvoju?
       Prav zdaj si prizadevamo, da bi atmosferske vodne generatorje prodali vladam teh držav, tako da bi jih v mestih lahko hitro in enostavno začeli uporabljati. Nadaljnji razvoj pa bo zagotovil, da se bo proizvodni postopek bistveno skrajšal, s čimer bo ta naprava za države v razvoju postala ugodna tudi iz stroškovnega vidika.

S. I.: Kakšno finančno ali politično podporo ste doslej prejeli?
       Prejeli smo finančno podporo Oddelka za podjetništvo na Univerzi v Alberti, podjetniškega sklada AlbertaLink, Fundacije Alberta Emerald in korporacije ConocoPhillips.

S. I.: Z vajinimi študentskimi kolegi boste napravo predstavili na bližnjem natečaju, ki ga organizira mednarodna neprofitna organizacija Enactus, ki jo sestavljajo študenti, akademiki in poslovni voditelji. Kakšni so bili rezultati?
       Dogodek bo potekal 14. maja 2018. Na tekmovanju Enactus National v Torontu bomo predstavili organizacijo Aqua Caelum, skupaj s še dvema drugima projektoma, Hempact in SoCo Consulting.

S. I.: Imata kakšen nasvet, da bi navdihnila še druge, ki bi želeli po vajini inspirativni poti?
       Najin nasvet je, da nobena rešitev ni niti prevelik zalogaj niti ni nepomembna. Če menite, da imate potencial, da ustvarite nekaj, kar bi bilo lahko koristno, potem morate to uresničiti. Svet je poln velikih idej, vendar je za uspeh potrebna aktivnost. Naredili boste marsikatero napako, preden boste uspeli, vendar vas to ne sme prizadeti ali vas napeljati k predaji. Vsak majhen trud, ki ga naredite, šteje.
       Dodatne informacije: www.aquacaelum.com

Skupine - vodnarska pot naprej

Revija Share International predstavlja serijo člankov, ki preučujejo zahteve za delo ezoteričnih skupin. Benjamin Creme (v nadaljevanju B. C.) in njegov mojster sta več kot 40 let posvetila obveščanju javnosti o pozunanjanju ašramov mojstrov modrosti. Ker je ta proces že dodobra v teku, bi lahko bilo koristno ponovno pregledati zahteve za pravilno delovanje skupin učencev - skupin, ki naj bi v zunanjem svetu odsevale notranjo resničnost. Pri tem avtorskem delu ne gre za strokovno mnenje; skupaj z bralci raziskujemo in preučujemo niz idej in načinov bivanja. "XI. pravilo" je mojster Djwhal Khul podal prek Alice A. Bailey kot del svojega nauka za učence in aspirante v knjigi The Rays and the Initiations (Žarki in posvečenja). D. K. predstavlja štiri predpogoje za spajanje in enotnost skupine kot priprave na končno skupinsko posvečenje. Te zahteve raziskuje tudi B. C. (glej Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga, str. 567). Ti štirje predpogoji so:
(1) Doseči nesentimentalne medsebojne skupinske odnose.
(2) Naučiti se ustvarjalno uporabljati sile uničevanja.
(3) Pridobiti moč delovanja kot miniaturna hierarhija in biti kot skupina zgled enotnosti v različnosti.
(4) Gojiti zmožnost okultne tišine.
The Rays and the Initiations, str. 215 (Žarki in posvečenja)

"GRE ZA TO, KAKO BOŽANSKI HOČETE BITI"
Naučiti se ustvarjalno uporabljati sile uničevanja (prvi del)
Felicity Eliot

"Vsi med nami se imamo možnost odločati za ta ali oni vidik resničnosti. Resničnosti je več: tista, ki nas pelje naprej; tista, ki nas pušča, kjer smo; in tista, ki nas pelje nazaj. To izbiro imamo: izbiramo božanskost. Gre za to, koliko božanski hočete biti, koliko svoje božanskosti hočete kazati in izražati, ker drugega ni. Ničesar drugega ni, kar bi kazali, kot ta božanskost. To je realnost. To je v vaši moči. Vsakdo ima v svoji moči, da kaže, kaj je, da kaže božanskost, to, kar je. Vsi smo del tega.
       Maitreja bi želel, da veste, da je to resnica."
       (Benjamin Creme na neformalnem srečanju v New Yorku, 2010) *

* (B. C. je tu uporabil besedo "to", ki se nanaša na tri različne možne izbire glede tega, kaj lahko posameznik na poti s svojim trudom naredi.)

V knjigi Iniciacija pri človeku in v sončnem sistemu (Initiation Human and Solar) je mojster D. K. predstavil zgodnji nabor pravil za kandidate za posvečenje, pri čemer je bil poudarek na individualni pripravi. Pravila, ki jih tukaj obravnavamo in s katerimi sta se ukvarjala mojster D. K. in B. C., so njihova višja ustreznica vodil in ciljev za skupine učencev.
       Ta zahteva vključuje priklic vidika volje, da bi se znebili vsega, kar ovira skupino ali namen ašrama. Ta članek ne obsega oz. se ne osredotoča na to, ali je skupinsko posvečenje na tej stopnji realna možnost. Tako posamezniki kot skupine se lahko zavestno trudijo v smeri doseganja teh ciljev; to je v moči tistih, ki so v to vključeni. Mojster D. K. usmeri našo pozornost k nečemu, kar opisuje kot "osnoven pristop posameznika, ki hoče postati posvečenec: To bi naj bil človek namena, ki mu vlada čisti razum in ki to uresničuje v duhovni aktivnosti." (The Rays and The Initiations, stran 33)
       Prvi del prastarega napotka, kot je naveden v XI. pravilu, se glasi:
       "Naj skupina skupaj premakne ogenj znotraj bisera v lotosu v triado in naj poišče Besedo, ki bo to nalogo izvedla. Naj s svojo dinamično voljo uniči to, kar je bilo ustvarjeno na pol poti." (The Rays and The Initiations, stran 215). Ta pravila so bistvena za doseganje spajanja zunanje in notranje skupine. Dejavnik, ki je pogosto prezrt ali pa ni videti s tem povezan, je, da je ta dosežek tesno povezan z edinstvenim razvojem v zgodovini našega planeta - s pozunanjanjem duhovne hierarhije. To je izjemna izjava in izjemna ideja, ki pomeni, da sta prizadevanje posameznika in skupine ter njeno delovanje ali nedelovanje neposredno povezana z evolucijo življenja našega planeta.
       Glede na naravo zahtev za povezovalno delovanje skupine je jasno, da se vsaka tesno prilega in prekriva z drugo, toda to služi le podpori in razjasnitvi teh konceptov. Na primer, nenavezanost je komaj mogoča brez neosebnega odnosa, ki pa ga posledično ni mogoče razviti, če ga ne žene duhovno hrepenenje, ki nato vodi k odpovedovanju. Podobno bi bilo tudi sprejemanje realnosti različnih ravni evolucije v skupini ob konstruktivni uporabi sil uničevanja ali prakticiranju okultne molčečnosti nemogoče brez vseh preostalih kvalitet.
       Pojem neosebnega obsega odsotnost osebnih zadev, ki lahko delujejo kot ovira pri sodelovanju; podobno se nepristranskost nanaša na stanje, ko ne prevladuje nobena strast, nobeno čustvo; če parafraziram mojstra D. K.-ja, je božanska brezbrižnost naravno stanje duše, opazovalca. Življenje v poznejših stopnjah našega inkarnacijskega potovanja je proces prefinjevanja, ki postopoma zastre hrup izraznih teles duše in omogoča, da ton duše zveni vse jasneje. Z drugimi besedami - za učenca je življenje stvar prenosa oziroma odpovedovanja, pri čemer se odpovemo nižjemu, da pridobimo višje - "žrtvujemo" želje male osebnosti za življenje resničnega sebstva. Duša, ki sebe pozna kot eno z vsemi dušami, pozna le istovetenje s celoto.
       Tisti, ki sta jim znana nauk večne modrosti in delo B. C.-ja prav tako pa za priložnostne bralce z malo ali brez poznavanja takih idej, bodo koncepti, ki jih tu predstavljamo, nenavadni, a vredni razmisleka celo kot hipotetični pogled na nove načine medsebojnega delovanja in bivanja v novi civilizaciji, v času, ko vstopamo v dobo skupin. Prehajamo iz ene dobe v drugo, kar pomeni, da se individualno in kolektivno premikamo od navad in norm preteklosti k nečemu novemu. To je zagotovo trenutek velikega potenciala in eksperimentiranja. Kakšni hočemo biti?

Širša slika

V zadnjih dveh člankih (objavljenih v aprilski in majski številki) smo videli, kako so nenavezani nesentimentalni odnosi pogoj za vzpostavljanje pravilnih človeških odnosov, kar je posledično zagotovo osnova za novo družbo.
       Če razširimo perspektivo, preden se osredotočimo na bolj specifične ezoterične nauke, so ti odnosi na mednarodni ravni absolutno nujni. Če se malce oddaljimo in to razširimo na celotno družbo, bi iste pogoje lahko uveljavili v mednarodni skupnosti narodov.
       V preamboli k Deklaraciji Združenih narodov o človeških pravicah, ki je bila formulirana leta 1948, je svet prepoznal temeljno resničnost, da je človeštvo enota. "Medtem ko je prepoznanje notranjega dostojanstva in enakih ter neodtujljivih pravic vseh članov človeške družine osnova svobode, pravičnosti in miru v svetu ..." (Oznaka ležeče je avtoričina.)
       Tako kot je vsako človeško bitje duša v inkarnaciji, ki deluje prek osebnih izraznih teles, je tudi vsak narod izraz življenja, izraz duše, ki se izraža prek svoje narodne osebnosti.
       Vsaka skupina najbolje deluje in lažje dosega svoje cilje, kadar so čisto osebni interesi dani na stran in to mora biti zaželeno in nujno tudi v mednarodnih zadevah. V sedanjem času so to preprosto daljne sanje, a analogija vzdrži. Če bi v dobro vseh dali nacionalne interese na stran, kaj bi lahko dosegli? Mednarodno medsebojno delovanje bi se zagotovo daleč bolje odrezalo, če bi se notranja resničnost zrcalila v na novo preoblikovani Skupščini Združenih narodov, ki bo nekega dne morala postati resnično mesto za demokratično razpravo na svetovni ravni. Na isti način bodo v dobro delujoči zreli skupini imeli vsi člani (narodi) enak glas; noben glas ne bo prevladoval; vsi bodo dali svoje edinstvene lastnosti in kulturo v službo celote. Vsaj upati je tako. Rečeno nam je, da obstaja medplanetarni parlament in da je naš planet v njem zastopan.

Kaj je tisto, kar smo izzvani uničiti?

Tako s strani mojstra D. K.-ja kot s strani B. C.-ja nam je bila dana na znanje neprivlačna resnica, ko sta izpostavila, da je izstopajoča značilnost skupin učencev duhovna sebičnost, ki se izraža v ambicijah vseh vrst, v želji po priznanju, po junaštvu in po razvoju. Nekatere ambicije je mogoče videti kot "višje" in idealistične: želja po duhovni rasti, po priznanju s strani mojstra ali po pohvali starejšega učenca. B. C. je večkrat omenjal tudi slepilo ljudi, ki hrepenijo po "trepljanju po hrbtu". Spoznavamo, da se služenje včasih uporablja za to, da služi nuji po samopoveličevanju, pridobivanju določenega statusa in vpliva.
       Nadaljnja ovira polnemu neosebnemu medsebojnemu delovanju in enotnosti so osebne vezi med člani skupine. Cilj naj bi bil odnos, ki je osnovan na prepoznanju drug drugega kot duše, ki jih je pripeljala skupaj v prisegi mojstru, in družno skupinsko služenje človeštvu. Od tod torej napotek: "izničite želje". To idejo še dodatno poudarja nekaj, kar mojster D. K. omenja kot "vse-spodbujevalni motiv potreb sveta", ki žene v "uklonitev ašramu" kot nasprotju ciljem, željam in ambicijam posameznega učenca.
       Mojster D. K. piše: "Ta dva duhovno uničevalna procesa - izničenje želja in prekinitev vseh osebnih odnosov - sta prva dva bistvena rezultata pravega skupinskega dela." (Oznaka ležeče je avtoričina.) Znova izvemo, da sta skupinsko ustvarjeno delo in duhovna napetost tisti mehanizem, ki ustvarja kreativnost duhovnega uničevanja.

Stik z dušo

Da bi začeli s procesom odpovedovanja, se moramo opremiti z voljo za tako početje. Bistveno je, da upoštevamo izjavo, ki jo je podal B. C. v odgovoru na vprašanje o skupinskih odnosih; B. C. razlaga okoliščine, v katerih je mogoče dostopati do volje. Enako pomembna je njegova nadaljnja razširjena razlaga o resničnem statusu članov skupine (glej ležeče v spodnjem citatu). Ta posplošena, a glavna izjava mora biti posamezniku zagotovo v uteho, potrditev in izziv.
       "... [Neoseben in namena poln skupinski odnos] se razvije sam od sebe, ko ste s služenjem svetu tako motivirani, tako potopljeni vanj, da niti ne opazite osebnih odnosov v skupini. Niti ne razmišljate v tem smislu, ampak le, da je tu delo, da so tu potrebe. Zadovoljujete potrebe in že s tem, da to počnete, te polarizacije slabijo. Postajate vse bolj in bolj neosebni v pravilnem smislu, v duhovnem smislu. Nato ste sposobni delati z vsemi vrstami ljudi, ki bi jih sicer marali ali pa tudi ne. To, o čemer zdaj govorimo, gre onstran življenja duše. Dejansko ne govorimo o prihajanju v stik s svojo dušo in izkazovanju lastnosti duše. Samoumevno se nam zdi, da je ta skupina učencev že vzpostavila stik z dušo, da izraža kvalitete duše in vzpostavlja močan ritem in ton v svetu, kar prikliče voljo. Uničevalna sila volje gre onstran duše k monadi in je energija, ki uničuje osebne želje vseh vrst." (Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga). (Oznake ležeče so avtoričine.)
       Vsa evolucija napreduje, kot je rečeno, prek prenosa in odpovedovanja nižjemu za višje. Ko skupina zori, njena osredotočenost na delo, ki je v teku, vzpostavi "napetost". To bi se morda dalo izraziti kot stabilizirana učvrstitev namena pri vseh članih, ki jih delo tako prevzame, da njihova duhovna napetost postane priklicujoča. Osredotočenost skupine je tolikšna, da prikliče skupinsko dušo in se požene še onkraj nje do notranjega ašrama.
       Dostop do vidika volje prebije vse ovire in skupina ugotovi, da je sposobna bolj učinkovitega služenja, ki je širše in po kvaliteti bolj dinamično kot prej. Enotna osredotočenost skupine na tekočo nalogo je tista, ki ustvarja takšno duhovno napetost, da želje in osebne reakcije od izčrpanosti odmrejo skoraj kot stranski proizvod. Seveda ta proces potrebuje čas in člani skupine napredujejo različno in z različno hitrostjo, tu pa nastopi realnost delovanja skupine kot mini hierarhije. (Tretja zahteva - delovati kot mini hierarhija - bo tema naslednjih dveh člankov v tej seriji). Če pogledamo nazaj na XI. pravilo, vidimo, da kliče po poenoteni skupini, ki naj premakne ogenj znotraj bisera v lotosu v triado. Z drugimi besedami, premakne naj osredotočenost od duše k duhovni triadi. Temu sledi preostali del napotka: "Naj z dinamično voljo uniči to, kar je bilo ustvarjeno na pol poti." To se pravi, da z odpovedovanjem in poenotenim delom omogočite ne le uničenje osebnih ovir, ampak tudi še posebej uresničite "obvoz" (kot to opisuje mojster D. K.) dušinih izraznih teles oz. kavzalnega telesa in tako omogočite prost pretok volje.
       Če to postavimo v širšo perspektivo, smo mi, človeštvo, del velike zavesti "v kateri živimo in se gibljemo in imamo svoje bitje". Kot taki in kot točke zavedanja v večji celoti lahko predpostavljamo, da ko je dosežena trohica zavedanja (ko nam to postane dosegljivo), smo sposobni določene mere samousmerjanja oz. svobodne volje. Naša sposobnost, da se istovetimo in tako samodejno poravnamo s smerjo, namenom in gibanjem načrta bitja, bo odvisna od jasnosti mehanizma zavedanja. Postanemo soustvarjalci. S tem, ko je učenec odziven na gibanje in načrt življenja, postane odgovornost naravno stanje učenca. Zavestno krojenje posameznikovega življenja kot dela večje celote postane naravno stanje, ki ustvarja harmonijo in omogoča, da se evolucija nadaljuje v smeri, ki se jo zaznava z intuicijo in prek istovetenja s celoto tudi uresničuje.
       Zanimivo je izpostaviti, da gre izvor besede response (odzvati se, op. p.) in z njo povezanih besed nazaj do korena "spend" (porabiti, op. p.): darovati, izvajati obred - od tod torej "angažirati se v obredem dejanju", ki je tudi izvor latinske besede spondere - "angažirati se, obljubiti", Hittite shipantahhi "Izlivam osvoboditev, žrtvujem se". Z drugimi besedami - odziv osebe na življenje, na božansko, je tisto, kar je videl in izkusil zgodnji človek kot eno in isto. Vse življenje, vsa zavest je stvar odziva na spodbudo, notranjo in zunanjo.
       Dokler prevladujejo osebne teme skupaj z le poskusnim trudom za "vzpostavljanje stika z dušo", oviramo proces pozunanjanja ašramov mojstrov. B. C. piše, da slepilo (čeprav je v tem primeru govoril posebej o slepilu težnje po priznanju) "zavlačuje celotno absorbcijo energije skupine v notranji ašram, za kar pri skupinskem posvečenju tudi gre, ter natančen in popoln odsev notranjega ašrama na zunanjo raven, kar pozunanjanje hierarhije pravzaprav je. To zahteva popolno prevzetost s služenjem.
       Ko skupina to počne, pripelje v igro skupinsko voljo. Ko je skupinska volja priklicana, se vse to dogaja na naraven način. To je mogoče čutiti le, kadar skupina deluje inteligentno in primerno izkazuje ljubezen. Vsi vemo, da je vidik volje vedno tretji vidik, ki ga prikličemo. Prvi je vidik inteligence, ki prevladuje skozi vse življenje vse tja do prvega posvečenja. Nato pride v igro vidik ljubezni, drugi vidik triade, duhovna ljubezen oz. budi. To sčasoma omogoči, da se pojavi najvišji vidik, atmični vidik oz. duhovna volja. To spodbudi telesa, zdaj napojena z inteligenco in ljubeznijo triade in delo napreduje hitro in pravilno. Sile uničevanja so seveda uporabljene, da do vsega tega pride." (Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga)

Zakaj o teh zahtevah prav zdaj?

Doseganje štirih zahtev po eni strani in prihod Maitreje ter mojstrov po drugi sta več kot le preprosto povezana - sta vidika istega procesa. Kot razloži B. C.: "To je ustvarjanje neprekinjene povezave med zunanjimi skupinami in notranjimi ašrami ...
       Izgradnja duhovne napetosti na zunanjem področju, ki ustreza tisti, ki jo vzdržujejo v notranjih ašramih, omogoča pozunanjanje hierarhičnega dela v zunanjem svetu.
       Vodilna misel za vse to je transmisijska meditacija. Prav transmisijska meditacija povezuje skupine, ki so angažirane pri tem delu ...
       Da bi dosegli karkoli vrednega, moramo nekaj izgubiti. Vse, kar pridobimo, je na račun žrtvovanja nečesa nižjega. Pripravljeni moramo biti uničiti določene vidike svojih življenj in to velja za vse skupine vsepovsod. To velja kjerkoli deluje transmisijska meditacija.
       Vsa poanta transmisijske meditacije je v tem, da je to hierarhična vaja. Ne gre je jemati zlahka. To ni nekaj, kar počnemo, kadar se nam zahoče. To je nekaj, kar počnemo, ker je to najboljše, ker je to najvažnejša stvar, ki jo lahko počnemo. Biti povezan in delati s hierarhijo je del ustvarjanja zunanjega odseva notranjih ašramov. Vsi ste del nekega ašrama. Ne more biti drugače; če bi bilo drugače, ne bi opravljali tega dela." (Benjamin Creme, Share International, januar 2011)

Reference:
Alice Bailey (mojster D. K.), The Rays and the Initiations, Lucis Trust, 1960.
Benjamin Creme, Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga, revija Share International, 1993.
Revija Share International januar/februar 2011.
Opomba urednice: Naslednji članek v tej seriji (v julijsko-avgustovski številki revije Share International) nadaljuje z raziskovanjem globljega pomena druge zahteve: "uporabe sil uničevanja na pozitiven način znotraj skupinskega dela".)

Pisma bralcev

Dve pismi iste avtorice:

Hiter odgovor

Spoštovani urednik,
(1) zgodaj zjutraj sva se s sodelavcem odpravila, da bi pripravila stojnico pred obzidjem gradu Vincennes (območje Pariza), kjer smo nameravali sodelovati od 30. aprila do 1. maja 2018 na dogodkih za dobro počutje in sodobne umetnosti. V ponedeljek je bilo vreme izjemoma slabo - hladno, vetrovno in deževno. Zgodaj popoldne, ko sem razmišljala o sunkih vetra in lužah na blatni cesti, ki so obiskovalcem preprečevale, da bi prišli do naše stojnice, sem si zastavila nekaj vprašanj. V dvajsetih letih, kar smo bili prisotni na teh dogodkih, se tega nisem nikoli spraševala. A glede na izredne vremenske razmere, ki so onemogočale ljudem, da bi videli plakate ali čutili energije okoli naše stojnice ali se ustavili in pogledali naše gradivo, sem se spraševala, kako smiselno je tisti ponedeljek ostati tam. Med pisanjem v zvezek sem začutila močno vročino na vrhu glave. Pogledala sem navzgor, da bi videla, od kod toplota, a ni bilo nobenega vira vročine. Tisti trenutek sem vedela, da mi je Jezus odgovoril. Koristno se mi zdi povedati zgodbo, tudi če ni spektakularna ali izjemna, a izkušnja nekaj pove.

Spodbuda

(2) na dogodku Telo in um v Parizu februarja 2018 smo najeli stojnico, a več sodelavcev zaradi slabega vremena ni moglo priti. Tisti, ki so bili, so morali skozi hud dež. 9. februarja na dogodku Parapsihologija se je sodelavec pošalil: "Pozabljeni smo, ker nas mojstri ali učenci ne obiščejo!"
       Ob 15.15 se je pred našo stojnici ustavila čedna svetlolasa ženska z modrimi očmi. Na knjigo Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga je položila prst in me vprašala, kdo je Maitreja. Povabila sem sodelavca, da odgovori. Imela je slovanski naglas. Rekla je, da je prebrala vse knjige Helene Blavatske in Alice Bailey. Podvomili smo, če je res vse prebrala. Rekla je kolegu: "Ni videti tako, a veliko vem. Kaj mislite, koliko sem stara?" Sodelavec je odgovoril, da bi lahko bila kakih trideset. Povedala je, da je stara oseminštirideset, da je bila paralizirana in je imela veliko časa brati. Sodelavec ji je povedal za Cremovo knjigo Zbiranje sil svetlobe in o človeški evoluciji. Ženska mu je povedala, da je človeška evolucija ni le zemeljska, ampak tudi kozmična.
       Ko sem videla, da je nakup knjig ne zanima, sem ji dala katalog knjig Benjamina Crema. Rekla je, da je želela točno to, da si bo zapomnila Maitrejevo ime. Odločno je kupila še kartico z Maitrejevo "dlanjo", in sodelavec ji je začel razlagati, da je fotografija dlani tridimenzionalna. Odgovorila je, da ji ni treba ničesar dokazovati, ker vidi nad pojavnostjo. Rekla je: "Intuitivna sem," in sodelavca vprašala: "Kako je vaše srce?" Sodelavec ima težave s srcem. Dejala je, da mu bo boljše. Vprašala ga je: "Ste tukaj v ponedeljek?" Začuda je nameraval priti spet ravno ta dan. Povedala mu je, da bo videla, kaj lahko stori zanj. Sodelavec ji je ponudil, da ji lahko pove o pojavu Jezusa na fotografiranju v bolnišnici Necker, ampak čutiti je bilo, da ne želi več poslušati. Dala sva ji fotokopijo besedila, objavljenega o fotografiji v reviji Share International [septembra 2002]. Fotokopija je bila v formatu A4, imela pa je le modro kartonsko mapo nekoliko manjšega formata od A4. Z občutkom je zložila del, ki je bil prevelik za mapo in rekla, da majhne stvari veliko pomenijo. Nato je odšla, rekoč: "Vrnila se bom." Medtem ko je bila tam in tudi kasneje, sem v čakri čutila toploto. Čez pol ure je prišla nazaj do stojnice, se mi na široko nasmehnila in mi pomežiknila. Mislim, da je bila ena od Maitrejevih predstavnikov. Zdi se mi, da je bilo to vse simbolično. Ni prišla nazaj v ponedeljek, a moj sodelavec se je počutil boljše.
       M.-A. A., Pariz, Francija.

Čudežna ozdravitev

Spoštovani urednik,
prijatelj mi je predlagal, da vam pišem o čudežu, ki se je zgodil, potem ko sem jeseni leta 2000 prosila Maitrejo za pomoč. Prosili so me, da pomagam Vidi, svakinji moje nečakinje, ki je zbolela za rakom. V letu in pol je morala večkrat v bolnico v Buffalo (v New Yorku). Nazadnje so jo poslali domov, kajti maligna tvorba se ni odzivala na zdravljenje in se je zelo razširila po telesu. Poslali so jo domov umreti.
       Njena hči me je v joku poklicala, ko ji je lokalni onkološki specialist povedal, da bo umrla, kajti rak je vstopil v možgane. Prišla je vsa njena družina iz Arizone in Floride. Vstopila sem v sobo v bolnišnici, kjer so se zbrali okrog nje, molili in se poslavljali od nje. Bila je napol pri zavesti, zatekla, otrdela in modrikasta. Položila sem roke na njeno glavo in dolgo časa prosila za pomoč. Komaj je nekoliko odprla oči in dejala: "Ali bom ozdravela?"
       Rekla sem: "Ja, začenja se, Vida!" Nato sem pomislila: "O, Bog, naj ji ne dajem lažnega upanja!"
       Več njenih sorodnikov je šlo z mano domov in dala sem jim literaturo o prihodu; njihova reakcija je bila dobra.
       Vida je zdržala in začela jesti. Njen zdravnik se je čez deset dni odločil za rentgensko slikanje, da bi videl, kako hitro rak napreduje po hrbtenici. Poklical me je njen brat. Zadržala sem dih. Ne morete si predstavljati, kakšno veselje in hvaležnost sem čutila, ko mi je povedal: "Zdravnik je osupel, v njenem telesu ni znamenja raka - ali je šlo za napačno diagnozo ali za božansko pomoč." Počasi so prenehali z zdravili in lahko je odšla domov.
       Njena družina je imela 14. julija praznovanje. Večerje se je udeležilo petinsedemdeset ljudi. Vem, da sem bila kanal. To je bila tretja ozdravitev raka. Druge niso bile tako obsežne.
       Hči pravi, da sem bila na servisu, ko sem imela štirikratne by-pass operacije srca pred dvema letoma, žilne opornice v ledvičnih arterijah, zlomljen kolk. Štirideset let sem skrbela za moža, ki je zbolel v 2. svetovni vojni. Postala sem mediatorka. Ker se ne staram kot drugi ljudje, me je moj zdravnik spraševal o tem. Čudil se je, kako še toliko zmorem (stara sem oseminosemdeset let). Povabil me je k sebi domov, da sva se pogovarjala. Vsi so bili srečni, da so spoznali Pot!
       M. M. P., Meadville, Pensilvanija, ZDA.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je zdravljenje izvršil mojster Jezus.)

Nepozabno

Spoštovani urednik,
z mamo sva 9. avgusta 2001 dopoldne ob 11.45 sedeli na avtobusu iz Bad Schwartaua v Lübeck. Na tretji postaji je vstopil na avtobus moški s sončnimi očali in majhnim kovčkom. Videti je bil kot brezdomec. Sedel je na tla, čeprav je bilo prostih še mnogo sedežev. Imela sem močan občutek, da ga moram gledati, a nisem vedela zakaj. Ob tem sem se dobro počutila. Snel je sončna očala in me pogledal. V njegovih očeh sem videla globoko zadovoljstvo in izžareval je radost. Nikoli še nisem videla česa takega. Ponovno si je nadel očala in začel jesti grozdje. Preden je zapustil avtobus, se je nasmehnil, prišel tri korake proti meni in rekel: "Moin, moin [dober dan], vse dobro." Tudi jaz sem mu zaželela vse dobro in srečno pot. Ko je izstopil iz avtobusa, sem pogledala za njim skozi okno, a je nepričakovano hitro izginil.
       Pred srečanjem se tisto jutro nisem dobro počutila, a po njem sem bila polna energije. To izjemno srečanje mi je od takrat ostalo zapisano v spominu.
       Kdo je bil moški na avtobusu?
       M. K.-F., Bad Schwartau, Nemčija.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je moški na avtobusu bil Maitreja.)

Glasbena mojstra

Spoštovani urednik,
leta 1999 sem začela z glasbeno kariero. Posnela sem pesem in se kar najbolj potrudila za njeno promocijo; kot glasbenica in menedžerka. Kljub temu je bil odziv slabši, kot sem pričakovala, ne glede na moj trud. Tako sem obupala, izgubila voljo in moč, da bi nadaljevala. Bila sem odločena, da ne bom več komponirala in se ukvarjala z glasbo. S pomočjo oglasa v časopisu sem nameravala prodati klaviature in vso opremo. Razočarana in v solzah sem zaspala in imela neverjetne sanje:
       Pozvonilo je. Šla sem odpret in obstala z odprtimi usti. Pred mano sta stala dva zelo nenavadna moška. Oblečena sta bila skoraj enako - v velik volnen plašč, planinski klobuk in poletne sandale. "Od kod sta se vzela ta dva hribovca?" sem pomislila. Morala sem videti kar zmedena, kajti vprašala sta me: "Je kaj narobe?"
       "Ne, vse je v redu," sem brž odgovorila.
       "Prišla sva pogledat klaviature, ki jih prodajate."
       Povabila sem ju naprej in pomislila: "Kaj bi ta dva s sintesizerjem? Kako vesta, da je naprodaj, če oglasa še nisem dala v časopis?" Tako sem spoznala, kdo bi lahko bila obiskovalca.
       V kuhinji sta sedla k mizi drug od drugega. Imela sta zelo lepe modre oči, bila sta zelo prijetna in prijazna. Ves čas sem ju gledala. Ob prvem sem pomislila: "Kako lepe zobe ima!"in drugi je odgovoril: "Moji so še lepši!" in se mi toplo nasmehnil. Postala sem panična: "Tako posebna gosta imam, kaj naj jima ponudim?" V hladilniku sem imela torto in vsakemu sem dala kos. Ponudila sem jima pijačo v naših najboljših kristalnih kozarcih in celo začela čistiti tla pod njunima stoloma. Zdelo se mi je, da nič ni dovolj dobro zanju. Ko sem postala nekoliko zadovoljna s svojo postrežbo, sem jima hotela povedati, da vem, kdo sta, a nekako nisem našla načina, kako naj jima to povem. Poskušala sem: "Skuhala bi vama kavo, a ne vem, če jo vi fantje od zgoraj lahko pijete." V odgovor sta se od srca nasmejala.
       Zbudila sem se sproščena, kot že dolgo nisem bila. Prisrčna in nenavadna obiskovalca v mojih sanjah sta mi pregnala dvome in oklevanje. Moja kariera sedaj uspešno poteka.
       A. N., Ljubljana, Slovenija.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da sta moška v sanjah bila mojster Jezus in Maitreja. Sanje je manifestiral Maitreja.)

Drama na sodišču

Spoštovani urednik,
29. februarja 2000 sem morala na sodišče. Niti v sanjah nisem pričakovala, da bom tam srečala osebo, ki me bo tako razveselila. Ko pomislim nanjo, se moram še vedno nasmejati.
       Šla sem po stopnicah proti vhodu v zgradbo in zagledala neverjetno gospo, ki je prihajala proti vratom le nekaj metrov stran. Bila je zelo smešna. Stara je bila kakih šestdeset, bila je kar visoke postave in nosila je velik staromoden klobuk in dolg, rjav krznen plašč. Ni imela čevljev, ampak je bila obuta v cokle. Bil je meglen dan, ona pa je imela sončna očala z velikimi plastičnimi okvirji.
       Videti je bila tako čudna, da sem se ustavila in jo gledala. Komaj sem zadrževala smeh. Ko je prišla v vežo, je vratarja prepričevala, da ima ta dan sodbo obravnavo. Kazala mu je dokument, ki pa s sodiščem ni imel nobene zveze. "Kako sem se lahko tako zmotila?" je bilo zadnje, kar sem slišala, ko sem šla po hodniku.
       Morda se motim, a vsakič, ko pomislim nanjo, se sprašujem - kaj, če je bila ...?
       Bila bi vam hvaležna za komentar.
       A. N., Ljubljana, Slovenija.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je "gospa" bila Maitreja.)

Sveti prostor

Spoštovani urednik,
poleti leta 2000 sva s sinom Davidom preživela mesec dni v ašramu Sai Babe v Putapartiju v Indiji. 2. septembra zvečer, dan po Ganeševem dnevu, sva bila v bloku N8. David je gledal skozi okno in mi zaklical: "Mami, poglej, poglej! Dva svetlobna križa!"
       Jasno sva ju videla, lebdela sta čez stavbo, v kateri je bila razstava 751 kipcev Ganeše, ki jih je dan prej blagoslovil Sai Baba. En križ je bil velik, sijal je v oranžno zlati svetlobi, poleg njega je bil manjši, ki je sijal v beli barvi.
       Lahko, prosim, pojasnite pojav?
       D. in Z. B., Kamnik, Slovenija.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je svetlobna križa manifestiral Maitreja.)

Vprašanja in odgovori

Na vsakem predavanju, ki ga je imel po svetu, in praktično vsak dan življenja, je Benjamin Creme prejemal številna vprašanja, ki pokrivajo širok spekter tem. Črpamo iz tega velikega vira zapisov, ki še niso bili objavljeni v reviji Share International, in navajamo odgovore B. C. in njegovega mojstra iz različnih let.

V senci neodgovornega in nepremišljenega dejanja predsednika ZDA za umik ZDA iz iranskega jedrskega dogovora, lahko naslednji odgovori Benjamina Crema, ki so bili predhodno objavljeni v reviji Share International, osvetlijo pomembnost dogovora:

Vprašanje: Pogajanja med Iranom in šestimi drugimi državami glede omejitve iranskega jedrskega programa v zameno za umik mednarodnih sankcij so tako težka, da so nekajkrat, preden je bil 2. aprila 2015 dosežen predhodni dogovor, skoraj padla v vodo. Ko so v zadnjih minutah naleteli na težave, so pri zelo tesnem roku nekako uspeli najti ustvarjalne rešitve, so pozneje povedali pogajalci. Je Maitreja neposredno ali posredno pomagal pogajalcem uspešno skleniti dogovor? (SI, maj 2015)
       Odgovor: Da, tako neposredno in posredno.

V.: Je Maitreja julija 2015 vpletenim stranem pomagal doseči dogovor o iranskih jedrskih zmogljivostih?
       O.: Da, je. (SI, september leta 2015)

V.: Januarja 2016 smo bili ponovno priča čudežnemu napredku v pogajanjih med ZDA in Iranom. Sankcije so dvignjene, prišlo je do sprejemljivejšega ozračja in zgodovinskega izboljšanja ameriško-iranskih odnosov. (1) Lahko, prosim, poveste, če je bil v to vključen Maitreja? (2) Je Maitreja za dosego tega sodeloval s predstavnikom? (3) Je Maitreja znan pogajalcem na obeh straneh, vendar ne kot svetovni učitelj, temveč kot poznavalec in čudovit diplomat ali neke vrste uradnik? (SI, januar-februar leta 2016)
       O.: (1) Da. (2) Da. (3) Da.

V luči trenutnega dogajanja na diplomatskem prizorišču tukaj ponovno objavljamo izsek iz članka Cremovega mojstra "Nadaljnje misli o enotnosti".

"Severna Koreja je od vseh teh držav najmlajša in je nastala z delitvijo prvotne Koreje. Tudi njene namene je nadvse težko predvideti, ker je tako potopljena v dokazovanje svojega junaštva in sposobnosti svetu. Na žalost je prišla do nekaj jedrskih zmogljivosti in jo je mogoče videti kot nekakšno 'tempirano bombo' med narodi. Kot je dobro znano, ji njeni vladarji bolj dominirajo, kot pa jo vodijo, in potrebno je, da jo Združeni narodi kot celota skrbno opazujejo. Njeno ljudstvo je lačno priznanja in hrane. Pri medsebojni delitvi s Severno Korejo bi morali biti narodi z obojim radodarni.*
       S stališča povprečnega opazovalca je v tej oceni videti marsikaj, kar povzroča strah in zaskrbljenost. Vendar pa mojstri vidijo, da je svet - v hrepenenju po pravičnosti, ki bo jamčila novo in resnično enotnost med narodi ter mir, ki si ga vsi želijo - pripravljen na spremembo." (SI september 2012) [* Besedilo je v kurzivo postavil urednik.]

Benjamin Creme je o tej temi spregovoril že leta 2013.

V.: Kako naj po vašem mnenju s Severno Korejo ravna preostali svet? (1) Naj se ne menimo za njene grožnje? (2) Uvedemo nove sankcije? (3) Začnemo s trgovinskimi pogovori? (4) Ponudimo pomoč? (5) Katere države so v najboljšem položaju za poskus približanja Severni Koreji?
       (1) Ne. (2) Ne. (3) Da. (4) Da. (5) Južna Koreja in Kitajska. (SI maj 2013)

V.: Lahko srečamo Maitrejo?
       O.: Dokler ne bo znan vsemu svetu, nam je za priklic pustil svoj "odtis dlani". Če ste v stiski, če, na primer, gledate njegovo "dlan" za pomoč pri zdravljenju, se bo odzval v skladu z zakonom karme. "Moja pomoč vam je na voljo, le zaprositi morate zanjo," je dejal.
       (Avgusta leta 2001 je Maitreja čudežno manifestiral odtis dlani na zrcalo v Barceloni v Španiji. Oktobra 2001 so ga fotografirali in fotografija je bila objavljena v reviji Share International.)

V.: Če mojstri čakajo, da bomo rekli: "Da miru, medsebojni delitvi dobrin in svobodi," potem nikdar ne bodo prišli, saj pomoč potrebujemo zdaj.
       O.: To pomoč nudijo zdaj. Brez pomoči Maitreje in mojstrov, vseh triinšestdesetih, ta planet verjetno ne bi obstajal, ali človeštvo ne bi obstajalo, ali pa bi bila bolečina in trpljenje veliko večja, kot sta zdaj. Mojstri 24 ur na dan garajo. Ne jejo, ne spijo, za te stvari ne tratijo časa. Oni le delajo, da pomagajo človeštvu pri evoluciji in vsak trenutek dneva uresničujejo načrt evolucije. Tisoče in tisoče ljudi lahko pove, da so bili v neki situaciji čudežno rešeni. Tako mojstri pomagajo. Ni večje tragedije, grozovite nesreče, poplave, potresa ali kakšnega drugega strašnega dogodka na svetu, kjer mojstri ne bi pomagali.
       (Amsterdam, Nizozemska, september 2004)