Loading

 Domača stran >> Revija Share International

Revija Share International v slovenščini

Poleg informacij o procesu Maitrejevega prihoda v reviji Share International objavljamo članke o problemih, za katere Maitreja meni, da bi jih moralo človeštvo najprej rešiti, da bi na svetu zavladali pravičnost, bratstvo in mir. V reviji objavljamo članke, ki jih je mojster podal prek Benjamina Crema, ezoterične članke, poročila o čudežnih dogodkih po svetu, pisma bralcev, ki opisujejo osebna srečanja z Maitrejo ali katerim drugim mojstrom in vprašanja bralcev, na katera je odgovoril Benjamin Creme.
      Share International je revija, ki nas seznanja s perečimi svetovnimi problemi in rešitvami zanje. Predvsem pa daje upanje v prihodnost, osmišlja življenje in prebuja ljubezen.
 

naročnina za pol leta (5 revij): 15,00 €
naročnina za eno leto (10 revij): 29,00 €
naročnina za dve leti (20 revij):
56,00 €
V ceno so vključeni poštni stroški.
Revijo lahko naročite po telefonu 040 463 489 ali prek spletne naročilnice.
Če želite po pošti prejeti vzorčni izvod revije, nam pošljite svoj naslov.

Oglejte si celotno revijo Share International (januar-februar 2018).
Za ogled potrebujete AcrobatReader. Priporočamo, da PDF datoteko najprej presnamete na svoj računalnik in jo šele potem odprete v AcrobatReaderju.

Vsebina aktualne revije (januar-februar 2019)

Pobrskajte po arhivu člankov objavljenih v slovenski reviji Share International.

Oglejte si razstavo fotografij Unicefovih fotografov, ki so bile objavljene na zadnjih straneh revij Share International.

Od samega nastanka revije Share International je mojster Benjamina Crema prispeval članke, ki naj bi bili objavljeni ne le v času, ko so bili napisani, ampak tudi kadarkoli je to primerno glede na svetovne razmere. Mnogi od teh člankov se zdijo zdaj bolj pomembni kot takrat, ko so bili prvič objavljeni. Ta članek je bil prvič objavljen decembra 2000.


Nov začetek
Mojster -, prek Benjamina Crema

Ko bodo ljudje uvideli, kako globoko so padli, se bodo temeljito zamislili nad sabo in se odpravili na pot nazaj k razumnosti in varnosti. To bo seveda terjalo nekaj časa, kajti padec iz milosti v sedanjo pokvarjenost in zmedo ima dolgo zgodovino. Na tisoče let človek vztrajno pada iz duhovnih temeljev, ki so nekoč uravnavali njegovo življenje. Pozabil je na svoj izvor in namen, kajti temna doba je zameglila njegov spomin in se polastila njegovega srca. Izgubljen v družnih slepilih materije in časa se človek šele sedaj prebuja iz svojih dolgih sanj in iluzije.
       Odveč je reči, da so se posamezni ljudje dvignili nad čredo in si izborili svojo pot skozi megle neznanja v določeno mero svetlobe. Ti ljudje so kot svetle zvezde, ki so ohranili zvestobo znanju in namenu svoje duše in so tako delovali kot svetilniki za druge. Preko teh izjemnih moških in žensk se je v najtemnejših dneh ohranjala in hranila resnica človekovega večnega popotovanja v nenehno rastočem zavedanju.
       Sedaj, ko vstopamo v Vodnarjev red, se za človeštvo odpira novo poglavje, je človeški rasi podeljen nov začetek.
       Tisočletja se ljudje borijo v temi, ne da bi se zavedali skupine starejših bratov, ki opazujejo njihov kolebavi napredek in jim pomagajo pri njihovih težavah in nevarnostih, ki so jih sami ustvarili.
       Sedaj bratje končno lahko stopijo naprej v svetlobo in se pokažejo ljudem. Sedaj končno lahko učijo in vodijo vsem na očeh.
       Kot bratje prinašajo mojstri novo razumevanje resničnega razmerja, ki obstaja med ljudmi. Kot mojstri bodo bratje ljudem pokazali modrost in znanje, ki bo lahko nekega dne njihovo, in tako spodbudili njihovo duhovno hrepenenje.
       Kot prijatelji in vodniki bodo pred ljudmi podržali zrcalo tega, kar lahko postanejo, in tako rodu pospešili pot.
       Prihajajo, da bi učili in vodili in da bi svojo pomoč ponudili vsem.
       Njihov veliki voditelj Maitreja mirno čaka, da se bo podal na potovanje, ki mu ni para, ki ga bo odkrito, v polni luči dneva, približalo srcem in umom ljudi.
       Njegov nauk bo navdahnil ljudi, da bodo preoblikovali, ponovno izgradili in izboljšali svoja življenja in da bodo prihodnost oblikovali bolj v skladu z načrtom.
       Tako se bo človeštvo znova dvignilo, se približalo visokemu vrhu daljne preteklosti, s katerega je sestopilo.
       Nič drugega razen volja ljudi samih ne more preprečiti tega vzpona.
       Tako ljudje stojijo pred časom preizkušnje - kot še nikoli doslej v svoji dolgi zgodovini - toda predhodnica mojstrov je med njimi in njihova prihodnost je zagotovljena.
       Maitreja je pripravljen, da se pojavi in se sooči z nevednostjo časa. Okoli sebe je zbral pomočnike z vseh celin, moške in ženske vseh ras in veroizpovedi. Skupaj so pripravljeni, da se spopadejo z nevednostjo in pohlepom, sebičnostjo in krutostjo, in prepričani so v zmago.

Spoznajte Ajo: Navdihuje Afriko blog za blogom

Aja Čebbi je nagrajena panafriška feministka, priznana blogerka in mednarodno uveljavljena tunizijska aktivistka. Z njo se je za Share International pogovarjala Shereen Abdel-Hadi Tayles.

Zdaj sedemindvajsetletna Aja se je rodila v Tuniziji. Njen oče je bil polkovnik major v tunizijskih oboroženih silah, kjer je služil štirideset let. Aja se je v otroških letih vsaki dve leti preselila v drug predel Tunizije. Odraščanje v osmih različnih mestih ji je omogočilo, da se je soočila z razlikami in neenakostjo v tunizijski družbi. Odraščala je po "načelu mozaika", kot je sama poimenovala takšen način vzgoje, zato je tudi postala nomadka, odprta do novih kultur in izkušenj, potopljena v raznolikost in aktivistka za enotnost.
       Za Ajo je bilo prelomno leto 2011. V Tuniziji je takrat potekal upor proti dolgoletnemu predsedniku Zineu El Abidinu Benu Aliju, ki se je začel decembra 2010. Takrat so mladeniču, ki je s prodajo sadja skrbel za svojo družino, zaplenili premično stojnico s hrano. Ker je bil to edini vir družinskega dohodka, se je v znak protesta proti tej krivici, ki ga je zelo prizadela, v javnosti zažgal. Zgodba je pritegnila pozornost svetovne javnosti in sprožila jasminovo revolucijo v Tuniziji. Revolucija se je januarja 2011 uspešno končala s pobegom predsednika v tujino.
       Aja je v tem obdobju postala svetovno znana blogerka. Udeleževala se je protestov in pisala blog o dogajanju v svoji državi. Njeni blogi so bili objavljeni na medijskih portalih OpenDemocracy, Al-Jazeera in Foresight-Africa.
       Aja je mednarodno uveljavljena predavateljica, ki je sodelovala na konferenci BOND*, slavnostnem dogodku v organizaciji Komisije ZN o statusu žensk, v ameriškem kongresu, na predavanjih TEDx in Deutsche Welle. Vodi tudi lasten program mentorstva, ki se imenuje Program celostnega mentorstva za opolnomočenje mladih (Y-PHEM).
       Eden od Ajinih ciljev je tudi spremeniti negativno naracijo o Afriki. Producirala je dokumentarni film z naslovom Preoblikovanje Kenijske zavesti v okviru projekta Africa Inspire (Afrika navdihuje), ki poudarja vlogo mladih in žensk v družbenih spremembah.
       Aja je bila leta 2016 in 2018 prepoznana kot ena "izmed najvplivnejših Afričanov na svetu, mlajših od štirideset let". Prejela je Panafriško humanitarno nagrado za leto 2017. Ustanovila je Afriško mladinsko gibanje, enega največjih panafriških mladinskih gibanj. Aja je bila pred kratkim imenovana za posebno odposlanko Afriške unije za mlade, zahvaljujoč svojim izjemnim rezultatom pri zagovorništvu in mobilizaciji mladih.

S. I.: Kako se je spremenilo vaše življenje med arabsko pomladjo leta 2011?
       A. Č.: Mi smo jo poimenovali "revolucija dostojanstva". Revolucija je bila zame prehod od "uporniškega dekleta" iz konservativne družine, ki je poskušalo razbiti okove kulturnega in družbenega zatiranja, k politični aktivistki, ki je zagovarjala človekove pravice in svobodo; ne le svoje pravice, ampak naše skupne. Revolucija me je politizirala in me opolnomočila, upornica v meni se je manifestirala na način, ki si ga prej niti predstavljati nisem mogla in kar je najpomembnejše, premagala sem svoje strahove. To je bilo obdobje, ko sem postala neustrašna in od takrat se mi nič ne zdi nemogoče.

S. I.: Kaj vas je navdihnilo, da ste začeli pisati blog?
       A. Č.: Leta 2011 sem se udeleževala protestov, jih dokumentirala ter z besedili in fotografijami širila informacije o dogajanju. Oblikovala sem blog z naslovom "S ponosom Tunizijka" kot odgovor na neuspeh zahodnih medijev, da bi celovito poročali o dogajanju v tunizijski revoluciji. Skrbela me je misel, da ljudje zunaj Tunizije ne razumejo, zakaj smo se uprli ter zahtevali svoje pravice in da je veliko ljudi menilo, da si naša država zasluži diktaturo. Prav tako nisem mogla več prenašati medijske propagande in manipulacije o naših družbenih gibanjih, zato sem začela poročati o resničnih zgodbah. Morala sem spregovoriti in povedati svetu, da to ni vaša "arabska pomlad", temveč naša "revolucija dostojanstva". Hotela sem, da se sliši moj glas.

S. I.: Kaj je bil po vašem mnenju vzrok, da je vaš blog pridobil toliko pozornosti?
       A. Č.: Morda je bil moj blog deležen takšne pozornosti, ker sem pisala o tem, kako vidim svet in v kakšnem svetu želim kot mlada ženska živeti. Uporabila sem tudi vsa razpoložljiva orodja, kar vključuje video zapise (vloge), fotografije in tekstovne zapise (bloge). Kasneje sem objavila tudi zgodbo o krizi z vodo v taborišču Jarmouk v Siriji in obravnavala še druge teme, o katerih ni bilo veliko medijskega poročanja ter izpostavila politična in socialna vprašanja v Tuniziji, Afriki in na Bližnjem vzhodu. Z bloganjem je moj moto postal "lastna pripoved in zavzetost", saj me je revolucija naučila, da toliko časa objavljamo novice, dokler sami ne postanemo novica.

S. I.: Imate resničen talent za navdihovanje in opolnomočenje mladih ljudi! Čemu pripisujete svoj uspeh?
       A. Č.: Hvaležna sem vsem mladim, s katerimi sem delala, ki so me iz dneva v dan spodbujali k agresivnejšemu prispevku za boljši in varnejši svet za vse. Torej so mladi ljudje, ki sem jih navdihnila s svojim delom, hkrati tudi tisti, ki mi dajejo energijo, da mobiliziram in opolnomočim še več mladih.

S. I.: Osebno verjamem, da mladi lahko in bodo spremenili svet na bolje. Kako jih opolnomočiti, da bodo verjeli vase in ukrepali za želene spremembe?
       AČ: Moje poslanstvo je radikalizirati mlade za temeljne družbene spremembe. Mladi se zatečejo v nasilje, če zanje ni na voljo alternativnih prostorov, kjer bi lahko zgolj obstajali v raznolikosti svojih identitet; k temu pa lahko stremijo le v prostoru, ki ni nasilen, sovražen do žensk ali diskriminatoren.
       Odraščala sem kot edinka v konservativni muslimanski razširjeni družini, vendar sem bila od zgodnje mladosti upornica in sprejemala sem (v očeh drugih) radikalne odločitve o tem, kako želim živeti, se oblačiti, študirati, delati in verjeti - ob podpori razumevajočega očeta. Rodila sem se v vasi na tunizijsko-alžirski meji, kjer so na dekleta vplivale določene tradicije. Zelo mlada sem doživela patriarhalne zlorabe, psihično nasilje in diskriminacijo, kasneje pa sem te otroške travme spremenila v upor, borbe in iskanje osvoboditve. Zame se je aktivizem začel, ko sem se zavzemala za svoje pravice v okviru konservativne družine in družbe, nato pa sem svoje telo in svoj um zdravila ter osvobajala z od-učenjem in ponovnim učenjem, nato pa je vse to preraslo v akcijo za kolektivno dobro in tako sem postala politična aktivistka.
       Navdihujem in pomagam opolnomočiti druge mlade ljudi, da lahko postanejo to, kar si želijo biti; da se osvobodijo sistemov zatiranja, začenši s svojimi umi; da se politično ozavestijo in postanejo aktivni ter dvignejo svoj glas, ko gre za krivice, ter delujejo, ko gre za družbeno neenakost. S svojim delom ustvarjam te prostore za mlade, kjer preprosto so in postajajo.

S. I.: Kaj vas navdihuje, da ste "panafriški"? Namreč, lahko bi svojo energijo osredotočili zgolj na eno državo.
       A. Č.: Preobrat, ki me je vodil k zavzemanju za panafrikanizem, se je zgodil junija 2011, ko sem z očetovo pomočjo pomagala v begunskem taborišču Ras Ajdir na tunizijsko-libijski meji. Tam sem delala več kot mesec dni. Preden je Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) prevzel taborišče, ga je vodila tunizijska vojska. V ozadju zastrašujočih prizorov trpljenja v taborišču so me navdihnile zgodbe afriških delavcev migrantov iz Libije, ki so mi spremenile življenje. Spoznala sem tradicionalni afriški ritem in ples iz Gvineje, posebne obrede podelitve imena iz Gane in tako naprej. Preučevala sem afriško zgodovinopisje, kar mi je odprlo poti do razumevanja te celine, kakršnega si prej niti predstavljati nisem mogla.
       Začela sem potovati po vsej Afriki, obiskala sem približno trideset držav, kjer sem podpirala, usposabljala in sodelovala s tisočimi voditelji družbenih gibanj, s feminističnimi skupinami, z umetniškimi kolektivi in mladinskimi aktivisti širom afriškega kontinenta na področju mobilizacije, bloganja in nenasilja.

S. I.: Kakšna je vaša vizija za Afriko?
       A. Č.: Spoznala sem, da si afriška mladina deli skupne boje, predvsem pa mladinsko marginalizacijo, ki je osnova za razvijanje občutka skupne identitete in kritične zavesti, ki nam omogočata, da izzovemo status quo. Tako lahko vodimo afriško revolucijo. To je bil trenutek, ko sem spoznala, da moram nekaj storiti za Afriko. Leta 2012 sem ustanovila skupino na Facebooku in vanjo vključila navdihujoče mlade ljudi, ki sem jih spoznala ali trenirala. Ko je skupina dosegla 500 članov, sem v juliju 2014 začela razpravo na platformi Google Hangout z vizijo, da združim te mladinske akterje, zgradim drzno afriško mladinsko skupnost in s to strateško kolektivno akcijo razvijemo skupno identiteto.
       Vizija in poslanstvo gibanja sta bila oblikovana v prvih šestih mesecih z vključujočimi spletnimi participativnimi dialogi, s pogovori na družabnih medijih in z vrsto družabnih srečanj na Googlovi platformi. Potem smo 14. januarja 2015, v času obletnice Tunizijske revolucije, gibanje lansirali v širšo javnost. Medsebojne razlike zapolnjujemo tako, da povezujemo mlade Afričane z vizijo panafrikanizma, s čimer jim omogočamo sodelovanje in mobilizacijo, da vodijo spremembe, ki jih Afrika potrebuje. Danes ima gibanje več kot 10.000 članov iz štiridesetih držav širom Afrike in je postalo eno največjih panafriških gibanj, ki jih na celini vodijo mladi.
       Po sedmih letih organiziranja mladih za enotnost, transnacionalno solidarnost in integracijo menim, da sem postala polno zaposlena panafriška feministka in upam, da bom zapustila dediščino, ki bo premostila razkorak med severom in jugom Sahare.

Za več informacij obiščite: ayachebbi.com

*Bond letna konferenca in podelitev nagrad (The Bond Annual Conference and Awards), ki se odvija v Veliki Britaniji, je največji mednarodni razvojni dogodek v Evropi, ki pritegne več kot tisoč različnih ljudi iz mednarodnega razvojnega in humanitarnega sektorja. Nevladne organizacije, voditelji civilne družbe, raziskovalci, financerji, vlada in zasebni sektor se srečujejo in si izmenjujejo ideje ter raziskujejo nastajajoče trende.

Poglobljeno: Charles Eisenstein (1. del)

Nova zgodba in medsebojna povezanost: politično dejanje

Felicity Eliot

Delo Charlesa Eisensteina je bralcem revije Share International verjetno že poznano, saj smo objavili že več njegovih člankov.* Njegova najnovejša knjiga Climate: a new story (Podnebje: nova zgodba) je izšla septembra 2018. Že sam naslov knjige nakazuje odklon od običajnega mišljenja in nam sporoča, da bomo pri iskanju rešitev morda morali pogledati širšo sliko. Felicity Eliot se je prek Skypa pogovarjala z njim za Share International.

Share International: Charles, pravkar je izšla vaša nova knjiga z naslovom Climate: A New Story. Bi nam prosim kaj povedali o njej?
       Charles Eisenstein: Vedno nekoliko oklevam, ko moram opisati to knjigo in njeno vsebino. Ta tematika je že tako temeljito obdelana, da ko ljudje slišijo naslov, menijo, da tako že vedo, kaj bom povedal. Toda v resnici je to, o čemer pišem, neznano številnim bralcem, saj pozivam k temeljni spremembi paradigme v načinu našega soočanja s podnebnimi spremembami. Sprašujem se celo, ali je podnebje sploh ustrezen okvir za ekološko krizo, ki jo doživlja svet.
       Moja knjiga predstavlja pogled na svet kot na nekaj živega, kar je v nasprotju z geomehanskim pogledom na podnebje. Na svoj planet moramo gledati kot na živ organizem, in ko bomo to storili, bomo ugotovili, da je najpomembnejši dejavnik za ohranjanje vzdržljivosti in vitalnosti planeta vzdrževanje celovitosti njegovih organov. In kaj so organi tega živega bitja? To so gozdovi, mokrišča, zemlja, biotska raznovrstnost, živalske in rastlinske vrste, ekosistemi, plenilci, ribe, kiti, korale, polja morske trave, mangrove, vse te stvari. Med raziskovanjem sem spoznal - sprva je bil to le občutek, potem pa je postalo vse bolj očitno - da tudi če že jutri zmanjšamo izpuste na nič, vendar nadaljujemo z uničevanjem živih delov tega živega bitja, bo biosfera še naprej vse bolj neuravnovešena in nepredvidljiva. Če bomo še naprej uničevali sisteme, ki vzdržujejo celovitost življenjskega sistema, se bomo morali soočiti z neuravnovešenostjo podnebja. Morda ne bo šlo za globalno segrevanje, ampak za globalno ohlajanje. Ali pa bo morda povprečna temperatura relativno stabilna, vendar bodo nihanja temperature in padavin grozljiva. To lahko vodi v podnebni kaos.

S. I.: Kar se že dogaja, ali ne? C. E.: Vsekakor je videti tako. To poletje so bile temperature v mnogih delih sveta rekordno visoke, drugod pa rekordno nizke. Na južni polobli so bile rekordno nizke. Podnebni skeptiki in tisti, ki zavračajo resničnost podnebnih sprememb, iščejo ta hladna mesta, na primer nenormalno nizke temperature ob afriški obali ali nalaganje snega in ledu na Grenlandiji. Nato rečejo: "Glejte, gre za zaroto, s katero želijo prikriti resnico - planet se ne segreva, v resnici se ohlaja." Druga stran pa poudarja višje temperature in zanemarja nizke.
       Sam menim tako: "Razpravljate o napačnem problemu! Ni pomembno, kdo od vas ima prav, vse dokler je ta razprava krinka za nadaljevanje človekovega uničevanja deževnega pragozda. Ne čudite se, da sem razburjen, saj so bila medtem, ko je potekala ta razprava, uničena ogromna območja deževnega gozda. Med to razpravo je bil deževni pragozd na Borneu skoraj popolnoma uničen. Aktualni podnebni modeli poskušajo zmanjšati ali celo ignorirati učinek življenja na podnebje, ali pa ga sploh ne upoštevajo."
       Jedro knjige je pogled na planet kot na živ organizem. S tega vidika postanejo nekatera ravnanja in politična delovanja zelo pomembna: glavna prioriteta mora biti zaščita vsakega preostalega koščka pragozda in vseh drugih še nepoškodovanih ekosistemov. To so dragoceni rezervoarji vitalnosti za planet. Znanost tega še ne zna pojasniti, ve le, da ima vzdrževanje hidrološkega cikla in biotske raznovrstnosti zelo delikatno in skrivnostno vlogo v življenju planeta. Šele začenjamo razumeti na primer ogromen micelij**, ki se razteza preko celotnih kontinentov, dokler ga ne presekajo ali prekinejo ceste. To ogromno komunikacijsko omrežje povezuje planet, podobno kot živčni in endokrini sistem nas povezuje v koherentno človeško bitje. Zato moramo zaščititi in ohraniti vse še nedotaknjene ekosisteme, nato pa popraviti in regenerirati poškodovane ekosisteme, še zlasti obdelovalne površine. Regenerativno kmetovanje pozna številne načine za to. Naj se vrnem k izvornemu pomenu besede "organsko" in "organsko kmetovanje". Zakaj se imenuje organsko? V kemiji organsko pomeni, da vsebuje ogljik, se pravi ogljikove spojine. In kaj je ogljik? Ogljik je tisto, kar spreminja zemljo v živo bitje. Vse organske žive molekule v zemlji temeljijo na ogljiku. Če želimo obnoviti življenjsko moč kmetijskih površin, ki so opustošene zaradi kemičnega monokulturnega kmetijstva, se moramo osredotočiti na zemljo. Poznamo različne načine permakulture, regenerativne paše in kmetijskega gozdarstva, ki jih razvijajo pionirji v številnih delih sveta in pri tem pogosto izhajajo iz tradicionalnega načina kmetovanja. Ti načini vedno poskrbijo za zemljo. To je poleg ohranjanja nedotaknjenih gozdov druga najpomembnejša prioriteta.

S. I.: Medtem ko vas poslušam, ne morem nehati misliti na druge prevladujoče strukture - naše gospodarske in politične sisteme, našo miselnost in vrednote. Imajo zelo negativen vpliv na planet, podnebje in ekosisteme. V ozadju uničevanja okolja je v veliki meri želja po dobičku. Videti je, da se bodo morale vse strukture spremeniti, in to istočasno, da nam bo uspela nujna sprememba, ki je potrebna za obnovitev in rešitev planeta.
       C. E.: Res je. Vse se morajo spremeniti istočasno! Omenili ste gospodarstvo in politiko - vsi naši sistemi temeljijo na siromašenju virov, črpanju in izkoriščanju naravnega sveta, vse do metafizične ravni, kjer vidimo materijo zunaj sebe zgolj kot kup generičnih protonov, nevtronov in elektronov.
       Na to okoljsko krizo rad gledam kot na nekakšno iniciacijo v popolnoma drugačno razmerje med človekom in drugimi oblikami življenja. Rad bi poudaril, da to, o čemer govoriva, velja za sodobno civilizirano človeštvo. Ne gre namreč za nekaj novega v človeški zgodovini - odnos do zemlje smo imeli že v pradavnini.

S. I.: Iz vašega dela mi je poznano, in tudi sami smo enakega mnenja, da se zelo zavedate odtujitve in ločitve kot temelja naše trenutne, dominantne civilizacije.
       C. E.: In eden od vidikov odtujitve je ta, da vidimo materijo in vse ostalo življenje kot manj popolno bitje, brez jaza, brez zavesti, inteligence, brez želje, namena ali usode, ki ga vodi k izpolnitvi - zato ga seveda želimo nadvladati s svojim lastnim pogledom, inteligenco in namenom. Prepričani smo, da obstaja samo za nas! Takšen pogled na svet preveva večino naših sistemov, še zlasti ekonomskega. Tudi če spremenimo zavest in ne želimo več živeti na način, ki uničuje ostalo življenje, nas naš ekonomski sistem skorajda prisiljuje k temu.
       V knjigi je poglavje o tem. Napisal sem tudi knjigo, ki je v celoti posvečena tej temi, z naslovom Sacred Economics (Sveta ekonomija), v kateri se sprašujem: "Kakšen bi bil videti denarni sistem, ekonomski sistem, če bi bil v sozvočju s sodelovalnim služenjem vsemu življenju?"
       Pridemo do tega, da se vprašamo o našem namenu, tako z vidika biološke vrste kot z vidika posameznika. Podnebna kriza nas sili, da si zastavimo vprašanje: zakaj smo tukaj? Zgodba o ločevanju, ta mitologija, v kateri živimo, nam pravi, da gre na neki ravni samo za preživetje. Se pravi, da smo genetsko programirani za maksimalno reprodukcijo lastnih interesov in tako naprej. To je zastarel biološki pogled, vendar še ni opuščen. Prav tako naj bi bili tukaj, da postanemo gospodarji stvarstva, da se povzdignemo nad naravo, da ukrotimo sile narave. Morda je bil to namen na določeni stopnji razvoja, vendar se večini ljudi ne zdi več smiselno. Zato se vprašamo: "Kaj je naš namen? In v kakšnem svetu hočemo živeti?"

S. I.: Ali ste opazili, da ljudje ob izgovarjanju besede "duhovno" pogosto s prsti v zraku narišejo narekovaje, kot da bi bili sramežljivi ali kot da jim cinizem ne bi dovoljeval duhovnosti, ampak le materialno?
       C. E.: To včasih tudi sam storim, to pa zato, ker sem mnenja, da je ločevanje resničnosti na dve področji del samega problema.

S. I.: Ali na to ne moremo gledati kot na zvezno dogajanje, gibanje iz enega stanja v drugega?
       C. E.: Mnenja sem, da lahko uporabljamo besedo "duhovno". Težava pa je v tem, da jo pogosto uporabljamo na način, ki razvrednoti materialno. Koristen način uporabe te beseda je ta, da jo vidimo kot kvalitativno področje - se pravi nekaj, kar ni merljivo. To jo ločuje od znanosti, kajti znanost je v svojem temelju raziskovanje tistega, kar lahko izmerimo. Ideja, da je mogoče vse izmeriti - vsemu dodeliti številsko vrednost - je del temeljne ideologije znanosti. To je metafizična nedokazljiva ideologija. Našo sposobnost merjenja smo zelo razvili in razširili, zato mislimo, da če bomo lahko natančno izmerili elektrokemična stanja v možganih in telesu, bomo lahko celo definirali, kaj je ljubezen.
       Prav tako poskušamo preslikati zdravje okolja v nabor podatkov. Najpreprostejša oblika tega pristopa je danes osrednja tema razprave o varovanju okolja - gre za količine izpustov CO2 in temperaturo. Po moje je to skrajno omejevanje, ki ne upošteva veliko dejavnikov zdravja planeta. S to meritvijo opredeljujemo zdravje planeta, obenem pa zanemarimo vse druge vidike zdravja, ki jih ne znamo izmeriti, ki jih ne želimo meriti ali jih ne moremo meriti. Tako odpade vse, česar ne moremo izmeriti. In te stvari nam v prihodnosti ne bodo dale spati. Prišli bomo na primer do spoznanja, "oh, kiti zares so pomembni za zdravje oceanov". Vse to se je zdelo tako nepomembno ... zdaj pa začenjamo spoznavati, kako deluje življenje - vse je povezano z vsem drugim, in tega ni mogoče zreducirati na zbirko podatkov.
       Če imamo torej politični aparat, ki se ponaša s tem, da deluje na podlagi podatkov, bomo veliko stvari spregledali, še zlasti modrost, ki se porodi na podlagi drugih načinov vèdenja, onkraj znanosti in meritev. Mednje sodi tudi tisto, kar bi lahko poimenovali duhovne poti do vèdenja, pa tudi vse vrste bližnje izkušnje. Vèdenje ljudi, ki so tesno povezani z zemljo in so jo obdelovali skozi generacije, se včasih ujema z znanstvenim pogledom, včasih pa ne. Menim, da moramo pri kolektivnem sprejemanju odločitev upoštevati tudi te druge načine vedenja.

S. I.: Želela bi vas prositi, da nekoliko bolj pojasnite tisto, kar ste dejali v svojem delu A new story of the people (Nova zgodba ljudi): "Vsako dejanje, ki izhaja iz razumevanja medsebojne povezanosti ali skupnega bivanja, je duhovno in obenem politično dejanje. Z delovanjem iz drugačnega ozadja rušimo fizično podstrukturo svoje mitologije in ponudimo alternativo. To je nekaj zelo praktičnega, in vsakič ko nekomu damo izkušnjo, ki se ne vklaplja v staro zgodbo, tej stari zgodbi jemljemo moč."
       C. E.: Ko človek spozna, kako globoki so v resnici temelji tega stroja za uničevanje sveta, se razširi območje tistega, kar bi lahko imenovali politično delovanje. Če bi bilo potrebno zgolj to, da pametni ljudje sedejo skupaj in izumijo boljše sisteme, takšne globoke spremembe ne bi bile potrebne. Ko pa razumemo, da je temeljna izkušnja življenja in dojemanje sveta del zgodbe, ki podpira stroj za uničevanje sveta, moramo delovati na ravni izkušnje sveta, življenja, zgodb in pomenov, dojemanj, ki so temelj vsega skupaj.
       Ne pravim, da za spremembo ureditve ne bi smeli delovati na ravni sistemov ... toda ko pogledamo celovito, spoznamo, da je način, kako ravnamo z najbolj ranljivimi ljudmi v družbi, del tega, kako ravnamo z najbolj ranljivimi bitji na svetu. Uvidimo, da miselnost neupoštevanja, porivanja na obrobje in izkoriščanja uporabljamo tako za ljudi kot za druga bitja. Takrat lahko poenotimo družbeni in okoljski aktivizem, ker spoznamo, da sta del iste tranzicije. Ta pogled lahko razširimo tudi na osebno raven, na medčloveške odnose. Če na primer v svoji kampanji, da bi rešil svet, zapostavljam svojo družino, potem gradim svet, ki krepi zapostavljanja tistega, po čemer hrepeni srce, v korist nekega velikega abstraktnega ideala. In če sprejmemo teorijo vzročnosti morfne resonance, ki pravi, da vsaka sprememba, ki se zgodi na nekem mestu, ustvari polje sprememb, ki povzročijo, da veliko lažje pride do te iste spremembe drugod ...

S. I.: Ali govorite o delu Ruperta Sheldraka?
       C. E.: Da. Vsako dejanje dobrote torej ustvari polje dobrote in tako naprej. Ko govorim o stari zgodbi, zgodbi ločevanja, je del tega izkušnja in miselnost, po kateri "mora vsak sam poskrbeti zase, zato moram povečati svojo varnost, svojo moč, svoj nadzor nad svetom, ker ta svet ni prijazen. Svet je sovražen ali v najboljšem primeru brezbrižen, vsak je ločen od ostalih in vsak se bori zase." Poglejte, kaj se zgodi, ko to miselnost uporabite na primer v povezavi z migranti, geopolitiko ali vojno. Zelo hitro pridete do tega, da napadate ljudi z brezpilotnimi letali in pustošite vire njihove države, ko pa tam ne morejo več živeti in želijo drugam, gradite zidove in jih poskušate ustaviti. Vse skupaj izvira iz temeljnega dojemanja, da smo ločeni. Zato lahko postanemo zagovorniki nasprotja te stare zgodbe. Ljudem lahko v vsakem stiku ponudimo izkušnjo, ki je v nasprotju s to staro zgodbo - ki pravi, da svet ni sovražen. Ni res, da mora vsak skrbeti le zase. Izkušnjo, ki pravi "skupaj smo", da je temelj sveta ljubezen in velikodušnost. Tukaj izhajam iz svoje izkušnje. Vsakič, ko sem priča velikodušnosti ali brezpogojni ljubezni, lahko to storim tudi sam. Če bo to storilo dovolj ljudi med nami, se bo temelj vseh sistemov ločevanja začel rušiti.

* Glejte Share International julij/avgust 2015, marec 2014, december 2016.
** Mreža gliv. Smatrajo, da gre za povezano strukturo, s katero rastline vseh velikosti in vrst, vključno z drevesi, komunicirajo ter pridobivajo in distribuirajo hranilne snovi.

Več informacij: charleseisenstein.org

Znamenja energetske revolucije na Japonskem

S Hirojukijem Kavaijem se je pogovarjala Rika Bo

Hirojuki Kavai je uveljavljeni odvetnik, ki je bil v času prenapihnjene japonske ekonomske rasti v 80-ih in zgodnjih 90-ih letih javnosti poznan zaradi odmevnih zmag v mnogih civilnih tožbah, ki so vključevale velike zneske denarja. Ko je spoznal, da bi 54 jedrskih elektrarn lahko povzročilo nepopravljivo okoljsko škodo, je leta 1994 pričel s pravnimi postopki za zaustavitev njihovega delovanja, zaradi česar se je soočil z najmočnejšimi interesi japonske jedrske industrije. Za svoje protijedrsko delo, s katerim nadaljuje tudi danes, ne prejema denarnega nadomestila.
       Da bi javnost seznanil z nevarnostmi jedrskih elektrarn, je Kavai produciral tudi nekaj filmov. Aprila 2017 je pomagal organizirati Gen-dži-ren (Federacijo za promocijo obnovljive energije in proti jedrski energiji), ki želi združiti različne skupine, ki si prizadevajo za trajnostno energetsko revolucijo na Japonskem.

V obsežnem intervjuju je Hirojuki Kavai pojasnil, kako je dozorela odločitev, da jedrsko industrijo privede na sodišče: "V času japonskega ekonomskega mehurčka me je poiskalo mnogo bogatih podjetij, ki so želela, da jih zastopam v sodnih sporih. Prevzel sem odmevne primere in v mnogih zmagal. Zdelo se mi je, da sem trener ameriške nogometne ekipe, bilo je zelo zabavno. Kljub temu, da sem zaslužil veliko denarja, so me obhajale misli, da bi moral družbi prispevati več. Spoznal sem, da je najbolj pomembno to, da naslednjim generacijam zapustimo čudovito družbo in jim s tem omogočimo razcvet. Tako sem pred 20 leti pričel s tožbami proti jedrski energiji. Jedrske elektrarne so za okolje škodljive iz dveh razlogov: ko pride do nesreče, to povzroči zelo resno situacijo, ob tem pa imamo še problem visoko toksičnih jedrskih odpadkov, ki bremenijo prihodnje generacije. Ne glede na to, koliko sodnih postopkov proti jedrski energiji sem sprožil, sem vse izgubil. Ko sem mislil, da je moje početje jalovo in da je čas, da se umaknem, sem postal nekoliko len. Nato se je 3. novembra 2011 zgodila nesreča (v Fukušimi). Takrat se mi je zazdelo, da me je Bog zgrabil za vrat in mi rekel: 'Ne smeš pobegniti, bori se do konca.' Tako sem se odločil, da bom preostanek življenja posvetil boju proti jedrski energiji."

Jedrske nesreče in "Jedrska vas"

Jedrske nesreče v elektrarni Fukušima marca 2011 so bile ocenjene s 7. stopnjo, kar predstavlja najvišjo stopnjo nevarnosti na mednarodni lestvici jedrskih dogodkov. Takrat je zaradi vodikovih eksplozij in taljenja treh jedrskih reaktorjev v okolje iztekla velika količina radioaktivnih substanc, primerljiva s 168 jedrskimi bombami v Hirošimi. Razglasitev izrednih jedrskih razmer je še vedno v veljavi, problemi onesnaženja in kontaminacije zaradi jedrskih odpadkov pa še vedno zaposlujejo ljudi in politike. Rečeno je bilo, da so bili vzroki za nesreče v Fukušimi naravni - velik potres na morju in cunami - v povezavi s človeško napako. Tehnološke pomanjkljivosti v povezavi z neustreznim kriznim ukrepanjem povzroča premajhna ločenost med nadzornim in reakcijskim delom reaktorjev, zato ob udaru cunamija ni bilo moč nadzirati škode.
       Jedro problema predstavlja konzorcij, ki se imenuje "Jedrska vas"; to je velika profitna skupnost podjetij, ki se ukvarjajo z električno energijo. So monopolisti pri določanju cene in distribucije električne energije, napajajo pa se iz velikih količin denarja, ki priteka od prodaje električne energije. To je velikanska in mogočna profitna struktura, ki vključuje industrijo, politiko, birokracijo, univerze, medije itd. Te institucije japonske energetike so se povezale, da bi ohranile ustvarjanje dobička, ne glede na posledice.
       Kavai je dejal: "Sodni postopki za denuklearizacijo japonskega energetskega sistema so boj proti celotni 'Jedrski vasi'. To je največja povezana interesna organizacija na Japonskem. Večja od nje je le še denimo ameriška vojaška industrija, vendar mislim, da bi kjerkoli v svetu težko našli primerljivo veliko interesno organizacijo. Vanjo je vključenih 60 odstotkov japonske družbe, če pa jo ocenimo na podlagi vpliva, pa predstavlja kar 80 ali 90 odstotkov. Imajo ducate odvetnikov, ki delajo samo za njih in prejemajo visoke nagrade, ter mnogo specializiranih jedrskih strokovnjakov, ki pripravljajo pravne podlage. Na njihovi strani so tudi akademiki, ker lahko tako pridejo do denarja. Povedano natančneje, javne univerze so finančno neodvisne administrativne korporacije, ki ne morejo izvajati raziskav, če nimajo zagotovljenih finančnih virov. Električne družbe jim namenjajo znatna sredstva za raziskave, zato so univerze povsem vključene v ta sistem. Posledica tega je, da z nami sodelujejo le redki raziskovalci. Kar se tiče virov in osebja smo torej v povsem podrejenem položaju, zato je to zelo težek boj."
       Kavai vodi odvetniško družbo z okoli 30 zaposlenimi. Povedal je, da je 20-letno protijedrsko delo podpiral z lastnim denarjem in čutom za pravičnost. Leta 2014 je produciral film Jedrska Japonska: nam je jedrska energija prinesla srečo? Kavai meni, da kljub velikemu številu izdanih knjig, le-teh ni prebralo veliko ljudi. Spoznal je, da je najboljši način za informiranje javnosti prek vizualnih medijev. Podjetja, ki so sprva napovedala, da bodo film podprla, so se iz strahu pred jedrsko energetiko sčasoma umaknila. Tako je bil primoran iz svojega žepa plačati 50 milijonov jenov (okoli pol milijona dolarjev) za produkcijske stroške. Cilj tega dokumentarca je ljudi informirati o nevarnostih, ki jih predstavljajo jedrske elektrarne, predstaviti znanstvene dokaze in intervjuje z ljudmi iz različnih področij. Film podpornike jedrske energije poziva, naj spremenijo svoje poglede. Na Japonskem so ga prikazovale lokalne skupnosti.

Vzpostavitev Gen-dži-rena

Federacija za promocijo obnovljive energije in proti jedrski energiji (Gen-dži-ren), Kavai je vanjo vključen kot generalni sekretar, je bila vzpostavljena aprila 2017. Je ohlapna povezava ljudi iz različnih področij, ki si prizadevajo za energetsko revolucijo na Japonskem.
       Kavai pravi: "Glavni namen je povezati aktivnosti skupin, ki si prizadevajo za denuklearizacijo japonskega energetskega sektorja s skupinami, ki podpirajo obnovljive energetske vire. To so čudovita prizadevanja, vendar so bile te aktivnosti doslej ločene. Sedaj jih skušamo povezati. Drugi namen je vključitev razumnih in ozaveščenih konservativcev, ki jih vodi nekaj bivših premierjev. Število skupin, ki so se vključile v Gen-dži-ren, sedaj presega 300. Pozivamo k spremembi nacionalne zakonodaje, ki bi prepovedala jedrske elektrarne in spodbujala obnovljive energetske vire."
       "Džuničiro Koizumi, bivši predsednik vlade, je v času svojega mandata podpiral jedrsko energijo, vendar je v času nesreče v Fukušimi spoznal, da je bila ta politika napačna. Postal je svetovalec Gen-dži-rena, sedaj potuje po državi s Tsujošijem Jošivaro, bivšim direktorjem banke Jyonan Trust Bank, in skupaj širita protijedrsko sporočilo. Jui Kimura, namestnik generalnega direktorja Gen-dži-rena, si prizadeva za vzpostavitev skupine ljudi, ki bi bili zainteresirani za prehod k obnovljivim energetskim virom, pa tudi za vključitev žensk." Japonska vlada želi obnoviti delovanje jedrskih elektrarn, zaprtih od nesreče v Fukušimi. Načrtuje tudi gradnjo novih jedrskih elektrarn in izvoz jedrske tehnologije. V odziv je Kavai s skupino svojih odvetnikov vložil tožbo, v kateri od družbe Tokyo Electric Power terjajo za okoli 200 milijard dolarjev nadomestila. To je največja odškodninska tožba v japonski zgodovini in vključuje 12.000 ljudi, vključno z državljani in ljudmi, ki jih je prizadela nesreča.

Prehod k obnovljivim energetskim virom

V drugem filmu, ki ga je produciral Kavai, Iskanje nove energetske paradigme (2017), predstavlja svetovno gibanje za obnovljive energetske vire. Tudi ta film sedaj različne skupine predstavljajo po Japonski.
       Kavai je povedal: "Če povem po pravici, nisem imel posebnega interesa za obnovljive energetske vire, ko pa smo nadaljevali s protijedrskim gibanjem, so nas vedno vprašali: 'Dobro bi bilo, da se rešimo jedrske energije, a s čim jo bomo nadomestili?' Ko sem zadeve proučeval, sem ugotovil, da sta denuklearizacija in obnovljivi energetski viri dve plati istega kovanca. Da bi ugotovil, kako to uresničujejo drugje po svetu, sem obiskal mnoge države in se pogovoril z veliko ljudmi, kar je poglobilo moje razumevanje. Moje razmišljanje se je spremenilo. Vedel sem, da bo z razvojem obnovljive energije usahnila tudi potreba po jedrski energiji."
       "Jedrska vas sedaj vstopa v proces razgradnje in postaja del zgodovine. Njihov vpliv bo definitivno ugasnil. Želijo, da bi jedrske elektrarne še naprej obratovale, četudi le za kratko obdobje, ker se ne želijo odpovedati svojim profitom. Vendar pa prepoznavajo svetovne trende in postajajo pozorni. Ker obnovljiva energija postaja vedno bolj dostopna in se širi po vsem svetu, bo Japonska morala spremeniti smer, ker bo v nasprotnem primeru gospodarstvo v velikih izgubah. To predstavlja temelj mojega upanja."
       Čeprav so regionalni monopoli in nasprotovanja velikih energetskih družb v pomembni meri ovirali razvoj japonskih obnovljivih energetskih virov, se znamenja energetskega prehoda kažejo na več koncih. Trenutno je po državi 1.028 regionalnih elektrarn, v katerih se del prihodkov od energije iz obnovljivih virov vrne regiji. Okraj Fukušima je naznanil, da bodo do leta 2040 izvedli premik k obnovljivim energetskim virom. Na prizadetem območju promovirajo projekt Sončna delitev (Solar Sharing Project), ki kombinira fotovoltaično energijo s kultivacijo trave pod paneli. Resort Tsučiju Onsen, ki je bil po jedrski nesreči na robu kolapsa, je postal edini resort z vročimi vrelci in geotermalno ter hidroelektrično generacijo energije. Napredna japonska geotermalna tehnologija je uporabljena na Islandiji, čeprav na Japonskem ni bila v široki rabi. V Šimokava-čo, redko naseljenem področju otoka Hokaido z okoli 3.400 prebivalci, so zbrali dobiček, ustvarjen zaradi zmanjšanja porabe goriva zaradi vpeljave bojlerjev na biomaso, in ga namenili socialno ogroženim ljudem, v tem procesu pa so prejeli tudi prvo nagrado predsednika vlade (za trajnostne razvojne cilje).
       Kavai je povedal: "Bliža se dan, ko se bo varna, bogata, prijetna in stroškovno nezahtevna družba razširila po vsem svetu. Obnovljiva energija spreminja vse, privedla bo do čiste, lepe, varne in bogate družbe ..."
       "Japonski mediji, kot sta The Nikkei in Nacionalna javna TV (NHK), so spremenili svoja stališča glede obnovljive energije. Prej so trdili, da je nezanesljiva, vendar so spoznali, da je masovna proizvodnja poceni energije koristna tudi za gospodarstvo. Zato bo prihodnost države svetla. Da bi se izognili prihodnjim incidentom, se mora Japonska nemudoma obrniti k obnovljivim virom."
       Da bi se to uresničilo, Kavai meni: "Vsakdo mora aktivno prispevati k temu, ne da bi ob tem mislil, da je to naloga nekoga drugega. Doma se je na primer potrebno naročiti na električno energijo pri novem lokalnem dobavitelju. To je enostavno. Nato je potrebno na streho montirati sončne panele, če je to možno. Nato je potrebno podpisati peticije v podporo gibanjem, ki si prizadevajo za prehod na obnovljive vire in na različnih protijedrskih dogodkih izraziti željo po čistem svetu. Na te načine bi vsakdo moral storiti, kar lahko."
       Še pozitivna informacija - julija 2018 je bila sprejeta odločitev na ravni kabineta japonskega predsednika vlade za "uporabo obnovljivih energetskih virov kot glavnega energetskega vira". Po nedavnih medijskih poročilih je korporacija Hitači zaradi težav pri zagotavljanju investicijskih sredstev ustavila načrte za izgradnjo jedrske elektrarne v Veliki Britaniji. Vladni načrti za izvoz jedrskih elektrarn, kar bi naj predstavljalo pomemben element gospodarske razvojne strategije, se sedaj soočajo z ovirami.

Znamenja časa


ZDA - Ponoči 7. julija 2018 je priča v Lehigh Acres na Floridi naredila več fotografskih posnetkov predmeta v zraku v obliki diska v bližini Lune. Priča je poročala: "Spreminjal je oblike in se zelo hitro premikal."
       vir: mufon.com


Portugalska - V ponedeljek, 20. decembra 2018, je v Povoi de Parzimu priča opazovala in posnela pisan, v zraku utripajoč predmet v obliki diamanta. "Kar je pritegnilo mojo pozornost, je bil čas - bil je parkiran in gibal se je počasi," poroča priča. Predmet je ostal viden vsaj pet ur.
       vir: mufon.com


ZDA - Zgodaj zjutraj 27. novembra 2018 je priča v kraju Alexander v državi Arkansas opazila in fotografirala svetel objekt, podoben zvezdi, ki je lebdel nizko na nebu. "V zadnjih štirih dneh se je pojavil trikrat," je povedala priča. "Prihaja počasi in lebdi nad linijo dreves nekaj sto metrov severozahodno od moje hiše. Ne povzroča hrupa."
       vir: mufon.com

Slika Jezusa čudežno preživi ogenj

Ko je požar popolnoma uničil sto petdeset let staro cerkev v Wakefieldu v državi Massachusetts v ZDA, so delavci med čiščenjem ruševin odkrili sliko Jezusa, ki je bila čudežno nepoškodovana, tako od požara in dima kakor od vode. Udar strele je zadel zvonik Prve baptistične cerkve 24. oktobra 2018 in stavbo je zajel ogenj. Neki član cerkve je lokalni TV postaji povedal, da nas čudežno preživetje slike "spomni, da je Jezus z nami" in da "čeprav je naša cerkvena stavba izginila, je naša cerkev tu." "Verujemo v upanje in vstajenje," je povedal lokalni postaji. Pastor Norm Bendroth je dejal: "Verjamemo, da se lahko dvignete iz pepela in da zjutraj pride veselje."




vir: coasttocoastam.com; abcnews.go.com (Glej tudi SI, julij-avgust 2018: "Religiozne ikone preživele požar v Srbiji").


Združeno kraljestvo - Neke noči februarja 2018 je vsaj dvajset prič opazovalo, kako skupina sijočih predmetov počasi leti čez Preston v Lancashiru. Ena od prič, Craig Megson, je posnela let. "Najprej sem mislil, da so letala," je poročal Megson, "vendar ni bilo nobenih utripajočih luči ali zvoka. Potem jih je prišlo še več in pomislil sem, da so morda lampijoni. Vendar pa se ti ne premikajo v taki formaciji ..."
       vir: beamsinvestigations.org


Mehika - Zvečer 9. decembra 2018 je priča, ki je vozila po Bulevarju 2000 v bližini Tijuana, fotografirala tri svetlobne objekte v obliki diamanta v zraku, ki so leteli na nizki višini. Predmeti so bili popolnoma tihi, je povedala priča.
       vir: inexplicata.blogspot.com


13. decembra 2018 je Solarni in heliosferni observatorij NASE fotografiral ogromen krilati objekt blizu sonca.
       vir: ufosightingsdaily.com




Dve fotografiji nenavadnih svetlobnih vzorcev v Stoke-on-Trentu v Veliki Britaniji, ki sta ju oktobra 2018 poslala Moyra Irving in Julian Middleton.

Čudežno okrevanje

Ženska v Sterling Heights v državi Michigan (ZDA) je popolnoma okrevala po hujšem srčnem napadu in po petnajstih minutah brez kisika (ponavadi možgani odpovejo po šestih minutah, po desetih minutah pride do trajne poškodbe možganov). Zdravniki so ugotovili, da je bilo njeno možgansko delovanje le še 5-odstotno, srčno pa 25-odstotno. A nekaj minut po tem, ko se je njen hudo prizadet mož odločil, da jo odklopijo z naprav, ki so jo ohranjale pri življenju, je Michele De Leeuw začela dihati sama in dva dni kasneje se je prebudila. Decembra 2018, po štirih mesecih, po operaciji na odprtem srcu ter govorni in fizični terapiji, se je 57-letna mati dveh otrok vrnila domov, popolnoma ozdravljena. "Ne bi verjeli, če ne bi vedeli, kaj se je dogajalo," je povedal mož Karl. "Čudežna dama je."
       vir: goodnewsnetwork.org

Skupine - vodnarska pot naprej

Share International predstavlja niz člankov, ki preučujejo zahteve za delo ezoteričnih skupin. Benjamin Creme (v nadaljevanju B. C.) in njegov mojster sta več kot 40 let posvetila obveščanju javnosti o pozunanjanju ašramov mojstrov modrosti. Ker je ta proces že dodobra v teku, znova pregledujemo zahteve za pravilno delovanje skupin učencev - skupin, ki naj bi bile v zunanjem svetu odsev notranje resničnosti.
       "Pravilo XI" je mojster Djwhal Khul podal prek Alice A. Bailey kot del serije za učence in aspirante v knjigi The Rays and the Initiations (Žarki in posvečenja). D. K. predstavlja štiri predpogoje za zlitje in enotnost skupine kot pripravo na končno skupinsko posvečenje. Te zahteve raziskuje tudi B. C. (glej Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga). Ti štirje predpogoji so:

  1. Doseči nesentimentalne medsebojne skupinske odnose.
  2. Naučiti se ustvarjalno uporabljati sile uničevanja.
  3. Pridobiti moč delovanja kot miniaturna hierarhija in biti kot skupina zgled enotnosti v različnosti.
  4. Kultivirati zmožnost okultne molčečnosti.
The Rays and the Initiations (Žarki in posvečenja)

Zakon okultne molčečnosti - 2. del

Carmen Font

Prvi del tega članka, ki je bil objavljen v decembrski številki revije Share International, se je ukvarjal s konceptom okultne molčečnosti kot zahteve za skupinsko posvečenje in si je ogledal bistvo enega od njegovih vidikov, namreč magnetni privlak. Ukvarjal se je tudi s pojmom napačne rabe in kategorizacije misli (oz. "sanjarjenja") ter njihovega uvrščanja v ločene oddelke. Tokrat se bomo približali trem drugim vidikom, ki zaokrožajo naše razumevanje prakse okultne molčečnosti.
       Drugi vidik - mojster Djwhal Khul (D. K.) ga prek Alice Bailey naslavlja v mnogih delih, ki jih je narekoval v zvezi z okultno molčečnostjo - je vzgajanje ezoteričnega samoobvladovanja s strani učenca, da z znanjem ravna tako, da to ne konča sporočeno tistim, ki so "nepazljivi, radovedni, netankočutni in nepripravljeni". ("Okultna zadržanost", Alice Bailey, Svetilnik, 1926). Naučiti se reči samo tisto, kar je mogoče vedeti in razumeti, ni tako enostavno, ker delujemo tipično z ravni "nižjega uma, domišljije, željnih oblik in nerazvitega govora" in se tako istovetimo z oblikami, ki jih ustvarjamo in z nepopolnimi (ali "nezrelimi") miselnimi oblikami, ki jih vizualiziramo. Posledično težimo k temu, da štejemo za samoumevno, da če je nekaj dobro in razumljivo za nas, mora biti enako razumljivo in zaželeno tudi drugim in tako jim vsiljujemo svoje ideje in govor. Učiti se nenavezanosti na svoje lastne koncepte in ideje je koristna praksa, da se izognemo prenagljenim in grobim zaključkom, razvija pa tudi vrsto samoobvladovanja, ki je spodbudna za navado okultne zadržanosti oz. molčečnosti.
       Tudi kultiviranje sposobnosti razvijanja lastne molčečnosti je vidik okultne zadržanosti in mojster D. K. pogosto ponuja mnoge razloge, zakaj se to priporoča. Na primer, tišina "v njem [v učencu] razvija spoznavanje motivov prek razmislekov o razlogih za govor in potrebi po zadržanosti." Ta navada okultne molčečnosti je bližje tradicionalnim mističnim praksam o "zaobljubi molčečnosti" v meniških skupnostih, kjer verjamejo, da pomanjkanje interakcije s posvetnimi interesi in skrbmi razvije občutek notranje povezanosti z božanskim in prinaša očiščenje posameznikovih motivov in čustev. Medtem ko ta vrsta prakse molčečnosti ni nekaj, kar mojstri priporočajo za življenje sodobnega učenca, je vendarle tako, da nas prekomeren govor lahko odvrne od tiste vrste ponotranjanja, ki je včasih potrebno, da se "ponovno povežemo" z našim notranjim prostorom, tako da lahko pride na površje intuitivno razumevanje motivov, vzrokov in posledic. Zato tišina v posamezniku razvije kvaliteto "notranje meditacije" in zmožnost slišati 'njene glasove'." (Svetilnik, 1926)
       Tudi transmisijska meditacija lahko pomaga pri tem procesu, ker z osredotočanjem v centru adžna prispevamo k ustvarjanju antahkarane - nevidnega kanala svetlobe, ki tvori most med fizičnimi možgani in dušo; ta kanal se gradi prek meditacije in služenja. Benjamin Creme je razložil, da s pomočjo tega mostu, ustvarjenega iz treh niti energije (volje, ljubezni-modrosti in inteligence), duša postopoma "zgrabi" in poravna svoja izrazna sredstva (vehikle, op. p.), dokler poravnava med dušo in osebnostjo ni popolna. Zato "duša gradi antahkarano navzdol, ko posameznik začne meditirati, prek meditacije in aspiracije pa jo posameznik gradi navzgor do duše. To je dvosmerni proces," v katerem ima molčečnost svojo vlogo. (Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga)

Molk in meditacija

Posamezniki, ki sodelujejo pri transmisijski meditaciji, si prek zbranosti, osredotočenosti in umirjenosti omogočajo, da so instrumenti sprejemanja energij, ki koristijo svetu, medtem ko njih same na pretanjen, a močan način preobražajo. Občutek skupinske enotnosti je okrepljen. Prav tako pa duhovna napetost, ki je posledica dotoka poslanih in sprejetih energij, ob gradnji antahkarane postopoma prinaša tisto duhovno napetost v posameznikih, ki jim omogoča, da se bolj zavedajo svojih zunanjih in notranjih življenj. Meditiramo v tišini, s pozornostjo visoko in osredotočeni. Ta tišina pa ni le odsotnost govorjenih besed. Od meditanta zahteva, da se izogiba sanjarjenju in da se ne meni za "hrup" mimoidočih misli in občutkov. To lahko pomaga pri prakticiranju okultne molčečnosti, ker se meditant uči procesa "konzerviranja energij in skladiščenja sile za služenje človeštvu" (The Beacon, 1926). Z drugimi besedami, posamezniki razvijajo svoje razumevanje odnosa med "pravilnim" razmišljanjem, govorom in delovanjem, kar po besedah Benjamina Crema postavlja temelje za doseganje molka in govora, in predvsem, pravilne uporabe misli in ustvarjalne domišljije - temeljnega kamna okultne molčečnosti.
       Izkušnja molka ni le navada ali zmožnost kontrole misli pri njenem izvoru. To je tudi izkušnja bivanja. Čeprav učenec napreduje v svoji usposobljenosti, da govori iz točke neosebnega in znanja o tem, kdaj govoriti in kdaj ne, njegov ali njen govor ne bo povsem magnetičen, če ne bo vseboval "energije resnične živosti", kot je Benjamin Creme razložil v knjigi Prebujanje človeštva. Kadar skušamo občinstvu posredovati duhovne resnice, kot na primer nauke svetovnega učitelja Maitreje, "bo to ljudem nekaj pomenilo le, če je živo, živo pa je le, če je del vaše resnične izkušnje, ne pa preprosto vzeto iz knjige. Če je to vplivalo na vaše življenje in ga spremenilo, potem lahko o tem govorite in je to za druge resnično in živo na način, ki sicer ne bi bil mogoč." (Prebujanje človeštva) To je še ena zanimiva razsežnost tega koncepta in izvora okultne molčečnosti: ker zajema pravilni način mišljenja, izogibanje sanjarjenju, lahko posameznik ustvarja le miselne oblike in ideje, ki jih je doživel, sicer jim manjka žive snovi in postanejo neke vrste intelektualna sanjarija, izmišljotina okornega racionaliziranja. Prenašanje idej, ki niso del lastne žive izkušnje pomeni, da oseba govori iz svoje osebnosti - pomeni situacijo, ki se ji je potrebno izogibati pri vzgajanju okultne molčečnosti koristne za enotnost skupine, kot smo jo obravnavali v prvem delu tega članka.

Govor in karma

Končni vidik narave in prakse okultne molčečnosti in močan razlog za njeno kultiviranje je, da govor neizogibno povzroča karmo. Govorjena ali zapisana beseda sproži vzorce, ki jih je morda potrebno razrešiti. Stari pregovor, ki ga najdemo v mnogih jezikih - da "ne bi smeli obljubljati tega, česar ne moremo izpolniti" - je dober in popularen primer tega. Pogosto rečemo stvari iz trenutnega vzgiba, da bi pomirili skrbi drugih ljudi ali zadovoljili občutek nezadostnosti, na primer. Ker ne izvajamo poštenosti uma - to pomeni, da misli, besede in dejanja niso na isti liniji - z govorjenjem izgubljamo energijo. To bi bil tudi primer napačne rabe govora, ki prihaja iz čustvenega vira in obarva našo osebno zaznavo, da je primerno govoriti, kadar v resnici ni tako. Naš nižji um potem racionalizira to dozdevno potrebo po govorjenju in ustvaril misel, ki je umeščena v napačen "oddelek" - ne pozabimo: kot je bilo razloženo v prejšnjem članku na to temo, je po besedah Benjamina Crema bistvo okultne molčečnosti v "shranjevanju različnih področij misli in idej, povezanih z različnimi področji dela, v različnih oddelkih, v katere lahko po volji vstopate in izstopate". (Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga)
       V zgornjem primeru, ko je torej moja miselna oblika - ob pripravljenosti pomagati sogovorniku - lahko primerna, pa jo lahko umestim v napačen oddelek, če nimam jasne zamisli o tem, ali bom lahko v pomoč tej osebi ali ne. Zato moj govor lahko sproža napačna pričakovanja in sovražen odziv druge osebe, kar pa je tudi izid, ki bi se mu moral učenec okultne molčečnosti izogibati.
       Če je moj govor neodgovoren ali na napačnem mestu - vsiljen drugim ali pa mu primanjkuje živosti - se po besedah mojstra D. K. ustvarja določena stopnja karme, ki bo sčasoma morala biti razrešena.
       Lahko pa je tudi obratno: molčanje, ko molk motivira osebnostni razlog (strah, brezbrižnost), tudi ko je govor odgovoren, premišljen in na mestu ter nevsiljiv in živ, ustvarja karmični vzorec, ki ga je treba razrešiti.
       Na tej točki se nam lahko zdi, da je ohranjati molčečnost pretežko, govoriti pa preveč težavno! Lahko smo v skušnjavi, da bi pobegnili v svoja družabna omrežja, ki milijonom ljudi dajejo občutek pripadnosti skupnosti in da se "zavzemajo" za pravičnost. S tem ni nič narobe, razen če gre za zlorabo. Moč okultne molčečnosti pa vendarle prispeva k resnični enosti skupine, ki nudi veliko več, kot le občutek pripadnosti. Gre za občutek bivanja. Kultiviranje okultne molčečnosti je dinamičen proces govora in zadržanosti, ki posledično izpopolnjuje celotno usposabljanje nas učencev ter se dotika različnih vidikov, ki se tičejo oblikovanja misli in nenavezanosti na osebnostne odzive. Isto navado okultne molčečnosti uporabljajo mojstri, ko se ukvarjajo s človeštvom. "Svoje besede govorijo tistim, ki pridejo k njim in ki so jih poiskali iz resnične potrebe", piše Alice Bailey. "Govorijo svojim lastnim ljudem." (The Beacon, 1926) Medtem ko se bo nekaterim tako ravnanje lahko zdelo nekoliko izključujoče, v resnici temelji na popolnem spoštovanju, ki ga mojstri kažejo do svobodne volje človeštva. Nikoli nam ne bi vsilili sporočila ali niza dejanj, ki jih mi pred tem ne bi že sami iskali ali prosili zanje. Ko to počnejo, njihove besede navdihujejo učence, da so na fizični ravni posredniki pri izvajanju načrta evolucije. Tega bi se morali spomniti pri svojih odnosih s soljudmi, moškimi in ženskami.
       Kot smo videli v tej zbirki člankov o štirih zahtevah za skupinsko posvečenje, ki so: doseči nesentimentalne medsebojne skupinske odnose, naučiti se ustvarjalno uporabljati sile uničevanja, pridobiti moč delovanja kot miniaturna hierarhija in razviti zmožnost okultne molčečnosti - je ukvarjanje s slednjim izziv, vendar pa je v primerjavi z ostalimi tremi na nek način lažje. To je v glavnem odvisno od osebne discipline posameznika in manj od medsebojnih skupinskih odnosov, medtem ko ima močan vpliv na skupinsko enotnost in - enako pomembno - na preobrazbo sveta.

Reference: Alice A. Bailey,Discipleship in the New Age, Volume I (Učenstvo v novi dobi, prva knjiga), The Lucis Trust, 1944

  • The Rays and the Initiations (Žarki in posvečenja), The Lucis Trust, 1960
  • The Beacon (Svetilnik), The Lucis Trust, March 1926
  • The Reappearance of the Christ (Ponovni prihod Kristusa), The Lucis Trust, 1948
  • Benjamin Creme, Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga Društvo Lotos, 2003
  • Prebujanje človeštva, Share Slovenija, 2014

Gradnja novega sveta - kompilacija

Predstavljamo izbor citatov na temo "Gradnja novega sveta". Maitrejevi citati so iz knjige Sporočila Kristusa Maitreje in Maitrejevi nauki - zakoni življenja, citati mojstra Benjamina Crema iz knjige Mojster govori, prvi in drugi del, citati Benjamina Crema pa iz njegovih del.

Pri Maitrejevem prihodu gre za spremembo sveta: za spremembo v našem razumevanju potreb planeta in okolj­skega ravnovesja; za tako spremembo v naših gospodar­skih sistemih, da bodo vsi ljudje nahranjeni in da bo zanje primerno poskrbljeno; za spremembo v odnosih med ljud­mi vsepovsod. Resnično razumevanje, da je človeštvo eno, bo pokazalo neomajno nujo po globoki preobrazbi. To je ustvarjanje novega sveta.
       (Benjamin Creme, prebujanje človeštva)

Ljudje sveta so ujeli vizijo svobode, pravičnosti in miru in je ne bodo kar izpustili. Prej kot njihovi voditelji bodo zarisali prihodnost in jo oblikovali po svojih potrebah. Tako bo. Ta nova sila na svetu - glas ljudstva - hitro pridobiva moč in povezanost in bo odslej igrala glavno vlogo v zadevah sveta.
       (Mojster Benjamina Crema v članku "Maitrejevo vodstvo")

Naloga, ki je pred nami, je ustvarjanje takih razmer na svetovni ravni, da bodo imeli vsi ljudje svoj glas pri ustvarjanju bodoče družbe. Le tako bodo sedanja nesoglasja razrešena. To ni tako težko, kot se morda zdi, kajti ključ je v človekovih rokah. Ključ je kot vedno načelo medsebojne delitve. Ko bo to načelo uvedeno, bo odstranilo vse ovire, ki preprečujejo sodelovanje med različnimi družbenimi in narodnostnimi skupinami in bo tako pripravilo bolj harmonične oblike, prek katerih se bo človeštvo lahko izražalo.
       (Mojster Benjamina Crema, v članku "Ustvarjanje novih struktur")

Zares malo časa je še ostalo za prenovo sveta v smeri večje skladnosti s človekovo resnično vlogo in namenom. Moja naloga je le, da vam pokažem pot, da vam orišem možnosti, kajti človek sam mora skovati novi svet.
       Danes je mnogo ljudi, ki priznavajo nujnost spremembe, vendar se ji še vedno upirajo. Danes je mnogo ljudi, ki vidijo razpadanje starega in obrabljenega sveta preteklosti, vendar se oklepajo starih oblik.
       Toda med narodi je slišati nov glas: glas resnice, ki vsebuje upanje, obljubo novega časa. Ta glas bo v ume ljudi vse bolj vtiskoval svoj pečat, kajti to je glas boga, ki govori skozi ljudi.
       (Maitreja, iz sporočila št. 12)

Danes so ljudje pred svojimi voditelji in glasno izražajo svoje razumevanje in potrebe. V državi za državo glas ljudstva postaja vse bolj osredotočen in jasen. Milijoni ljudi so zdaj izobraženi in prepričani v svoje potrebe: mir, delo in upanje v prihodnost. Na njihova pričakovanja in zahteve vse bolj vpliva občutek enotnosti. Vedo, da v svetu niso sami, ampak da imajo milijone bratov in sester vsepovsod, ki imajo enake probleme in potrebe.
       Tako se ljudje, tudi če se ne zavedajo njegove prisotnosti in nauka, odzivajo na Maitrejevo energijo in vpliv; in tako gradijo ogrodje prihodnosti.
       (Mojster Benjamina Crema v članku "Maitrejev glas")

Prvi korak je medsebojna delitev svetovnih virov, kajti če tega ne bomo naredili, se bomo uničili. Tako preprosto je to. Imamo svobodno voljo. Maitreja se ne bo vmešaval in zagotavljal, da se ne bomo uničili. Predstavil nam bo naslednji alternativi: ali nadaljevati tako kot danes s starim, pohlepnim, tekmovalnim načinom preteklosti, ali pa sprejeti, da smo eno, sprejeti načelo medsebojne delitve, ga uvesti, ustvariti pravičnost v svetu in s tem mir ter pod njegovim navdihom začeti graditi najsijajnejšo civilizacijo, kakršne svet še ni videl.
       (Benjamin Creme, Maitrejevo poslanstvo, tretja knjiga)

V človeških zadevah je slišati nov glas, ki ga med voditelji narodov artikulirajo nekateri občutljivi umi. Ta glas bo vedno bolj dajal izraz najpomembnejšim potrebam našega časa: miru, strpnosti, odpuščanju preteklih napak, sodelovanju in medsebojni delitvi v korist vseh. Ta glas bo prihajal iz src in umov vseh, ki ljubijo soljudi in bo ustvarjal nepremagljivo zahtevo po rekonstrukciji in obnovi sveta. Ta glas je glas nove dobe. To je Maitrejev glas.
       (Mojster Benjamina Crema v članku "Maitrejev glas")

Moj prihod prebuja v človeku željo po spremembi, željo po izboljšanju, kakorkoli že se ta izraža. Moje energije v človeku vzbujajo božansko nezadovoljstvo. Vse, kar je neuporabnega v naših strukturah, mora oditi. Mnogo je takih, ki so danes nevredne človeka.
       Človek je bog, ki se razodeva, in zato je treba izoblikovati načine življenja, ki bodo temu bogu omogočili, da vzcveti. Kako ste lahko zadovoljni z načinom življenja, kot ga živite zdaj, ko milijoni stradajo in umirajo v bedi, ko bogati razkazujejo svoje bogastvo pred revnimi, ko je vsak človek sovražnik svojega soseda, ko nihče ne zaupa svojemu bratu? Kako dolgo morate še živeti tako, prijatelji moji? Kako dolgo lahko še prenašate to razvrednotenje?
       Moj načrt in moja dolžnost je, da vam razkrijem novo pot, pot naprej, ki bo božanskemu v človeku dovolila, da zasije. Resno vam govorim, prijatelji moji in bratje. Dobro prisluhnite mojim besedam. Človek se mora spremeniti ali umreti, druge poti ni. Ko boste to uvideli, se boste z veseljem zavzeli za mojo stvar in dokazali, da za človeka obstaja prihodnost, ki se koplje v svetlobi.
       (Maitreja, iz sporočila št. 81)

Izkazalo se bo, da bodo neverjetno bogate mednarodne bančne in finančne ustanove med zadnjimi, ki bodo sprejele dejstvo, da je popolna sprememba v svetovnem finančnem in gospodarskem redu nujnost. V soočenju s to oviro ima hierarhija že izdelane in pripravljene načrte, ki jih bo izvedla. To vključuje rekonstrukcijo svetovnega finančnega in gospodarskega reda. Skupina visokih posvečencev, ki so tudi sami gospodarstveniki, industrialci in finančni strokovnjaki z bogatimi izkušnjami in dosežki, dela s hierarhijo in je razvila niz zasnov, med seboj povezanih alternativnih načrtov, ki bodo rešili problem prerazdelitve, ki je podlaga sedanje svetovne krize. Ti so lahko in tudi bodo hitro uvedeni, ko bo potreba po tem priznana in sprejeta, njen sprejem pa bo združenim narodom sveta vsilila teža sedaj informiranega javnega mnenja.
       (Benjamin Creme, Ponovni prihod Kristusa in mojstrov modrosti)

Iz načrtov, ki se zdaj spuščajo, bodo kmalu precipitirale oblike nove civilizacije. Vsak narod ima svojo vlogo in v strukturo celote prinaša svoj poseben glas. Pri tem bodo Združeni narodi s koordiniranjem načrtov za rekonstrukcijo in prerazdelitev igrali ključno vlogo. Že sedaj je kljub omejitvam, ki jih vsiljujejo velike sile, prispevek Združenih narodov k svetovnemu miru velik. Njihove agencije prinašajo pomoč milijonom ljudi v mnogih deželah. Njihova pozicija foruma za svetovne razprave je edinstvena in neprecenljiva. Za človeštvo bi bil žalosten dan in velika izguba, če bi narodi izgubili vero v to ustanovo, saj je osrednjega pomena pri izvajanju božanskega načrta.
       (Mojster Benjamina Crema v članku "Prihod velikih služiteljev")

Tudi moji mojstri delajo v različnih središčih in prek njih načrt napreduje. Moje delo je, da načrt uredim tako, da bo prišlo do kar najmanjšega razkola. Mnogo tistega, kar imate radi, mora oditi. Ne oklepajte se starih oblik. Veliko bo odvisno od človekove sposobnosti, da se odpove izrabljenim strukturam in da ustvari nov in preprostejši svet. Zapomnite si to. Ne pozabite, da prihajam spremeniti vse stvari.
       (Maitreja, iz sporočila št. 74)

V prihajajoči dobi se bo izrazilo načelo matere. Obdobje Maitreje je obdobje Tare, Matere sveta. Mati skrbi za otroka in družino, ženski princip pa za civilizacijo. Že samo zato mora ta princip resnično zaživeti. To pomeni, da morajo vse ženske imeti enake pravice kot moški. To še zlasti drži za aktivno novodobno skupino, v kateri je običajno več žensk kot moških. Če hoče pravilno delovati po konceptu skupinskega dela v Vodnarjevi dobi, se mora vsak član, moški ali ženska, videti kot popoln, enak in odgovoren član skupine, nihče ni višje ali niže kot drugi. Resnična demokracija pomeni sodelovanje vseh članov skupine. Polno sodelovanje je prihodnji cilj vseh držav. Vsak človek lahko zraste do svojih najvišjih potencialov le tako, da sodeluje pri sprejemanju odločitev in delu za preobrazbo sveta s spreminjanjem zavesti.
       (Benjamin Creme, Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga)

Dovolite mi, da vam pokažem pot v novi čas, da vam orišem veličastja, ki so, če hočete, lahko vaša. Človek je ustvarjen, da služi obema, bogu in človeku, in le skozi to pravilno služenje je mogoče stopati po poti k bogu. Zadajte si nalogo, da prevzamete nase nalogo preusmeritve, prenove in spremembe.
       Vsak človek je svetilnik in svojo svetlobo razliva naokoli za svojega brata. Naredite svojo svetilko svetlo, naj zasije in kaže pot. Vsi so potrebni, vsak posameznik. Nihče ni premajhen ali premlad za sodelovanje pri tem velikem načrtu za rešitev in obnovo našega sveta. Sklenite, da boste to storili, in bodite prepričani, da vam ne bom odrekel pomoči.
       (Maitreja, iz sporočila št. 13)

Mnogi se borijo za svobodo, a jo kratijo drugim, ob tem pa pozabljajo, da je svoboda, tako kot pravičnost, nedeljiva. Mnogi iščejo rešitve za potrebe, kot jih sami zaznavajo, pri tem pa pozabljajo, da je le prek medsebojne soodvisnosti mogoče pokriti potrebe vseh ljudi. Maitrejev klic bo odmeval v ušesih ljudi: delite si med seboj in rešite svet. Sodelujte in spoznajte resnično svobodo. "Primite svojega brata za roko in ga spoznajte kot sebe." Tako bo. Tako bo véliki gospod navdihoval spremembe, ki so v svetu tako potrebne, v svetu, ki ječi v agoniji med starim in novim.
       (Mojster Benjamina Crema v članku "Svet v spreminjanju")

Energija Avatarja sinteze se dejansko vseskozi odigrava prek skupščine Združenih narodov in počasi, a zanesljivo, zbližuje narode. To je ena od glavnih grupacij, prek katerih teče ta energija. Vidimo omejitve Združenih narodov, vendar agencije Združenih narodov opravljajo velikansko delo vsepovsod po svetu; vse od svoje ustanovitve dalje opravljajo velikansko delo rekonstrukcije in reorganizacije na vseh področjih - gospodarskem, ekološkem, medicinskem in socialnem. Tega prispevka svetu, ki ga narodi ustvarjajo skupaj, ne bi smeli podcenjevati. Ta občutek, da jim je mar, je povsem nov v svetovnih zadevah in je jasno znamenje, da se načrt (evolucije, op. p.) uresničuje.
       (Benjamin Creme, Ponovni prihod Kristusa in mojstrov modrosti)

Mnogi me bodo kmalu videli in bodo sprva morda presenečeni nad mojim nastopom, saj nisem pridigar iz starih časov, ampak sem preprosto prišel pokazat pot, ki jo morajo ljudje prehoditi nazaj k izvoru, v harmonijo, lepoto in pravičnost. Moja naloga je preprosta: pokazati vam pot. Vi, prijatelji moji, imate težko nalogo, da zgradite nov svet, novo deželo, novo resnico, toda skupaj bomo slavili zmago.
       (Maitreja, iz sporočila št. 15)

Maitreja bo poklical vse, da se pridružijo njegovi vojski pomočnikov - da vzdržujejo in čistijo okolje; da spodbudijo narode k akciji v njihov prid; da očistijo planet onesnaženja s strupenimi snovmi in ponovno vzpostavijo harmonijo med narodi. Njegova naloga ni majhna, vendar pa se je pripravljen boriti s sedanjim zlom - in zmagati.
       (Mojster Benjamina Crema v članku "Prišel je čas")

Pri moči ljudstva ne gre za "rušenje" gospodarskih struktur v določeni državi. Gre za pridobitev svobode, pravičnosti in miru za ljudi te države. Vedno bi morali imeti v mislih končni cilj, ki je vzpostavitev svobode, pravičnosti in miru po vsem svetu. Da bi to lahko dosegli, bi moralo biti očitno, da se mora zgoditi korenita reorganizacija svetovnih gospodarskih struktur. Kot boste ugotovili, je medsebojna delitev najpomembnejši mehanizem, da se to doseže.
       (Benjamina Creme, Enotnost v različnosti)

Primite me za roko, prijatelji moji, naj vas vodim prek reke. Naj vas vodim prek ozkega mostu. Naj vam pokažem lepoto, ki je na drugi strani. Ta lepota, prijatelji moji, je vaše resnično sebstvo.
       (Sporočila Kristusa Maitreje, iz sporočila št. 130)

Ljudje bodo korak za korakom pognali v tek zahteve prihodnosti, te pa morajo upoštevati usodo in svobodno voljo vseh. Pravica do osnovnega za preživetje - do hrane, strehe nad glavo, zdravstvene oskrbe in izobraževanja - mora pogojevati aktivnosti vlad. Zavarovanje okolja - z vsem, kar sodi zraven - mora postati sveta dolžnost, ki bo ljudem omogočila, da bodo negovali planet, da se mu povrne zdravje. Tako mora biti, če naj ljudje podedujejo svojo rojstno pravico in znova najdejo pot k bogu.
       (Mojster Benjamina Crema v članku "Zahteve prihodnosti")

Zelena dekleta

Michael Tayles

Monique Ntumngia se spominja, kako težko je bilo odraščati v Kamerunu brez dostopa do pitne vode in elektrike - brez sodobnega stranišča ter le s svečami in lanternami za osvetlitev.
       Celo danes so izpadi elektrike v Kamerunu običajen problem in lahko trajajo več dni, vplivajo na gospodarstvo in pogosto "ustavijo" cel narod. V državi, kjer je le približno 30 odstotkov prebivalcev povezanih z električnim omrežjem, nedvomno obstaja ogromen potencial za razvoj sektorja zelene energije.
       Ko je Monique odrasla, je držala obljubo, ki jo je dala tako sebi kot tudi drugim kamerunskim dekletom - da nobenemu drugemu dekletu ne bo treba trpeti takšnega pomanjkanja, kot ga je bila deležna sama v času odraščanja. Ustanovila je Zelena dekleta, vse-afriško nevladno organizacijo, ki usposablja ženske in deklice za to, da bodo lahko pomagale v afriške skupnosti pripeljati obnovljivo sončno energijo ter energijo pridobljeno iz odpadkov. Organizacija Zelena dekleta bi na ta način rada naslovila dve glavni problematiki v Kamerunu: pomanjkanje zanesljive energije in pomanjkanje vodilnih žensk v zelenem energijskem sektorju.
       Monique Ntumngia je zagovornica človekovih pravic, ki se bori za pravice žensk in deklet, ter se strastno zavzema za podjetništvo in promocijo trajnostnega razvoja v Afriki z rabo obnovljive energije. Dela za nigerijsko nevladno organizacijo in je vodja programa, ki pokriva spol in človekove pravice; je tudi predsednica Organizacije Zelena dekleta in ustanoviteljica ter izvršna direktorica organizacije Monafrik Energy. Je diplomirana pravnica Univerze v Bueaju v Kamerunu ter tekoče govori angleško in francosko.
       Michael Tayles jo je intervjuval za Share International.

Share International: Za pridobivanje energije uporabljate odpadke? To lahko storite z odpadki?
       Monique Ntumngia: Za pridobivanje bioplina uporabljamo odpadke, za pridobivanje sončne energije pa sončne celice. Odpadki, ki jih uporabljamo za pridobivanje bioplina, so človeški odpadki (iz suhih stranišč v vaseh) ter živalski izločki (kokošji, goveji in prašičji) ter kuhinjski odpadki.
       Plin pridobimo s fermentacijskim postopkom, do katerega pride, ko odpadke odložimo v bioreaktor, ki je nekakšna jama s cevmi, po katerih gre bioplin. Po najmanj treh tednih - čas je odvisen od odpadkov in velikosti bioreaktorja - je proizveden metan. To je lokalen bioplin, ki je čist in okolju prijazen, uporablja pa se za kuhanje in ogrevanje koč.

S. I.: Od kod je prišel navdih za ustanovitev Zelenih deklet?
       M. N.: "Toda gospa, nimamo luči ... kako naj ponoči beremo, pišemo in se učimo?" To je bilo vprašanje, ki me je izstrelilo na mojo pot obnovljive energije. Bil je september 2014 in bila sem programska vodja zadolžena za človekove pravice in enakopravnost spolov. S svojo ekipo sem bila v Kanu, ki je ena od severnih zveznih držav Nigerije. Prejeli smo sredstva in v okviru projekta, čigar namen je bil promoviranje izobraževanja v severnih zveznih državah Nigerije, delili smo šolske učbenike muslimanskim dekletom.
       Ko sem bila soočena s tem vprašanjem, sem spoznala, da nismo rešili osnovnega problema. Brez elektrike se ta dekleta ponoči niso mogla učiti. Zato sem razvila koncept [izjavo o misiji]: promovirati trajnostni razvoj v Afriki z uporabo obnovljive energije. Ideja je bila preprosta: zagotoviti več sredstev, da bi lahko kupili kvalitetne sončne svetilke za branje, ki bi jih razdelili v afriških skupnostih običajnim dekletom, ki nimajo dostopa do elektrike.
       V treh mesecih smo zbrali 50.000 dolarjev. S tem smo lahko kupili več kot 3500 kvalitetnih luči za branje na sončno energijo, ki smo jih razdelili v nigerijskih skupnostih.
       Po tem sem leta 2015 ustanovila Organizacijo Zelena Dekleta (OZD) v Kamerunu, ki si prizadeva promovirati trajnostni razvoj v afriških skupnostih, in hkrati med tem procesom tudi usposobiti dekleta in ženske. Danes OZD ženske in dekleta v afriških skupnostih uči, kako proizvesti sončno energijo in iz odpadkov, s pomočjo edinstvenega modela točkovanja. Smo skupina desetih polno zaposlenih, na terenu pa imamo lepo število prostovoljcev.

S. I.: Kaj vključuje usposabljanje zelenih deklet?
       M. N.: Učimo praktične vidike sončnega bioplina in dekleta poučujemo o trajnostnih razvojnih ciljih ZN. Dekleta pridobijo tudi trening vodenja in pravilnega odlaganja odpadkov.

S. I.: Lahko poveste kaj več o neenakosti spolov v Kamerunu, ki jo naslavlja OZD?
       M. N.: OZD je na misiji premostiti razkorak med spoloma v znanosti, tehnologiji, inženirstvu in matematiki, zlasti na področju zelene energije. Kamerun zelo zaostaja pri vprašanju možnosti mladih žensk, da bi postale podnebne ambasadorke, ker je to panoga, kjer prevladujejo moški.

S. I.: Nam lahko kaj poveste o vašem dosedanjem vplivu?
       M. N.: Do sedaj smo v Kamerunu usposobili 672 deklet in 100 žensk iz 23 skupnosti. Več kot 3000 gospodinjstvom smo priskrbeli inštalacije bioplina in izpeljali več kot 100 solarnih inštalacij, ki nudijo elektriko izključno podeželskim domovom.
       OZD je mogoče replicirati tudi v drugih državah in glede na naše poslanstvo promoviranja trajnostnega razvoja smo zelo odprti in pripravljeni to delo ponesti v druge afriške države.
       Naši dolgoročni cilji so nadaljevati z našim delom in vplivati na več skupnosti. Upamo tudi na več sredstev, saj bomo le z zadostnimi sredstvi lahko še naprej delali to, kar počnemo, v korist enakosti spolov. Slogan OZD so štirje G-ji: "Great Girls Go Green" (zelena dekleta so za zeleno okolje, op. prev.). Močno verjamemo, da lahko z dovolj veliko finančno podporo usposobimo ženske in dekleta, ki so glavne žrtve energijske krize, s katero se sooča Afrika, ter da se lahko njihove skupnosti razvijejo na okolju prijazen način.

Pisma bralcev

Ob pravem času

Spoštovani urednik,
6. oktober 2018, ko smo imeli Share International razstavo v Atlanti, je bil lep dan. Delili smo informacije in odgovarjali na vprašanja. Ko smo začeli pospravljati panoje in pakirati gradivo, je vstopila ženska z videzom španskega rodu. Bila je srednjih let in imela je čudovit nasmeh. Njeni lasje so siveli, dolgi so bili do ramen. Nosila je lepo dolgo obleko. Rekla je: "Oh ne, prepozna sem! V avtu sem poslušala zaslišanja Kavanaugha. Ali boste še imeli razstavo?" Odgovorila sem, da bomo in da bomo vse naše informacijske panoje in gradivo razstavljali tudi na naših prireditvah po knjižnicah. Dala sem ji brošuro "Svetovni učitelj" iz nazadnje zapakirane škatle in ji povedala, da je to povzetek naših informacij. Pogledala je naslov "Svetovni učitelj" in vprašala, kako je ime svetovnemu učitelju. Ko sem odgovorila, da Maitreja, je vprašala, ali še vedno opravlja televizijske intervjuje. Dodala je: "Videla in slišala sem ga na televiziji; moje srce ga je prepoznalo!" Položila je roko na svoje srce in nadaljevala: "Sedaj govori na političnem področju glede tega, kar se dogaja v državi. Maitreja je Kristus, kajne?" Odgovorila sem: "Da, zagotovo!" Nato se je toplo nasmehnila in široko odprla roke za objem, rekoč: "Z nami je, on je z nami!"
       Šla sem na parkirišče in delila zgodbo z našo skupino, ki so bili navdušeni, ko so slišali za našo pozno obiskovalko!
       A. D., Marietta, Georgia, ZDA.

Dobre volje

Spoštovani urednik,
v soboto zjutraj, 24. maja 2003, ko sem bila na svojem običajnem sprehodu s psom, sta se nama nenadoma približali dve ženski. Ena je mojemu psu zelo glasno govorila: "Kako si lep!" In druga ženska, zelo visoka, je rekla: "On (moj pes) ne bi pričakoval, da bo kdo prišel s te smeri." Najine oči so se zelo na kratko srečale in obe sva se zasmejali. Šla sem mimo njiju in zavohala alkohol. Po štirih ali petih korakih sem se obrnila, ker je bilo zelo zgodaj za vonj po alkoholu, vendar sta izginili. Povsod sem pogledala, vendar ju ni bilo.
       Ali sta bili gospe Maitreja in mojster Jezus?
       D. C., Berlin, Nemčija.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da sta "ženski" bili Maitreja in Mojster Jezus.)

Neumorni pomočnik

Spoštovani urednik,
aprila 2003 sem pred pošto Voorheesville v New Yorku opazila mladega, zelo vitkega, visokega temnopoltega moža. Na našem območju redko vidimo temnopolte ljudi, zato se spomnim, da sem pomislila, da je ta moški nenavadno temen za Američana. Široko se mi je nasmehnil in jaz sem mu vrnila nasmeh. Potem sem se odpeljala natočit bencin na črpalko na drugo stran železniške proge, ki je oddaljena kakih dvesto metrov. Spet je bil tu veseli temnopolti mož. Tokrat je stopil proti mojemu avtu in mi pokazal, da mi želi nekaj povedati. Odprla sem vrata in rekel je, da je moja zadnja desna pnevmatika zelo prazna. Izstopila sem iz avta in pogledala. Res je bila prazna. Verjetno se je ravnokar zgodilo, sem pomislila. Nato je pokazal proti črpalki in dejal, da bi morala res napolniti pnevmatiko, preden natočim bencin v rezervoar, ker bi bila dodatna teža pretežka za pnevmatiko in obroč. Vprašala sem ga, če bi bil tako prijazen in bi to naredil zame, ker nisem zelo dobra pri takih stvareh. Takoj se je strinjal in začel delati. Pri tem mi je pokazal, kako merilnik na cevi označuje količino pritiska, ki je dosežena, in predlagal, da bi moja pnevmatika potrebovala približno šestnajst kilogramov. Ko je končal s polnjenjem pnevmatike, sem se mu hvaležno zahvalila in se odločila, da je najbolje, da avto odpeljem v bližnjo servisno delavnico, takoj ko natočim bencin. Izkazalo se je, da je pnevmatika imela veliko luknjo, obroč pa je bil upognjen. To je nedvomno posledica velikega števila lukenj v cesti, ki jih imamo tukaj vsako leto, ko izgine sneg. Zelo sem hvaležna temu neznancu, da je bil dovolj pozoren, da je opazil prazno pnevmatiko, ter prijazen in vztrajen, da mi je to povedal in mi pomagal pri zračni črpalki. Je bil to običajen samaritan ali kdo poseben?
       I. B., Voorheesville, New York, ZDA.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je moški bil Maitreja.)

Spreminjanje razpoloženja

Spoštovani urednik,
na začetku septembra 2018 smo bili med deljenjem letakov za prihajajoče predavanje o Maitreji po manjših neodvisnih trgovinah v našem mestu deležni presenetljive spodbude. Že nekaj časa nam je primanjkovalo energije, čutili smo težo. Tistega dne smo šli samo zato, ker smo si napisali v dnevnike. Na poti tja še nismo čutili spremembe razpoloženja na bolje, vendar se je - potem ko sem v prvi trgovini pustila nekaj letakov - naše razpoloženje zelo spremenilo.
       Bil je lepotni salon; ne spomnim se, da bi bil že odprt, ko smo bili tukaj pred tem. Kozmetičarka je prišla naravnost do pulta in me pozdravila in pustila stranko brez besed. Nisem si mogla pomagati, da ne bi opazila, da je imela zelo slabe zobe, veliko jih je tudi manjkalo, da je bilo videti, kot da ima samo en zob. Bila je Azijka, nosila je sari, vendar - nenavadno za kozmetičarko - ni imela očitnih težav s svojim videzom.
       Ne spomnim se, da bi kadarkoli videla koga tako neprimernega v svoji vlogi, celo v tem skromnem delu mesta.
       Najpomembnejša stvar pri njej pa je bila njena reakcija na naše letake. Ko sem jih ji nekaj podala in vprašala, ali bi jih hotela nastaviti za svoje stranke, se je nad njimi neverjetno tako hitro in navdušeno odzvala, čeprav jih je le bežno videla. Držala je letak pred sabo, z navdušenjem strmela vanj in govorila: "To je čudovito, čudovito. Resnično moram slišati o tem." Nato je spustila letak in počasi poudarjala: "Maitreja, učitelja sveta," in nato ponovno poudarila "Maitreja", ko je govorila z menoj. Ko pa sem jo vprašal, če je slišala za Maitrejo, je bila neodločna. "Malo," je rekla oklevajoče in to je bilo to.
       Nato je pogledala v svoj zelo velik dnevnik, da bi ugotovila, če lahko prestavi kakšno stranko. Rekla je, da bo naredila vse, kar lahko, da bo lahko prišla na predavanje. Nato se je vrnila k svoji stranki, ki se med tem pogovorom ni premaknila niti za centimeter.
       Ko sem zapuščala trgovino, sem ugotovila, da se moje noge ne počutijo težke kot svinec in počutila sem se veliko bolj pozitivno. Tudi razpoloženje mojega moža se je vidno spremenilo, čeprav sploh ni bil del tega srečanja. Nato smo opravili še preostanek naše poti, imeli na poti nekaj zelo dragocenih, toplih in zanimivih pogovorov. Odhajali smo z občutkom, da je bilo vredno.
       P. W., Anglija.

Tiho sporočilo

Spoštovani urednik,
vsake toliko me je od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja preganjal spomin iz mesta Kuopio. Hodila sem po ulici ob tržnici, ko sem zagledala v belo oblečenega moškega s turbanom. Šel je čez tržnico. Spremljalo ga je nekaj moških v običajnih oblekah. Pomislila sem, kateri "šejk" je to. Na moje veliko presenečenje je pristopil do mene.
       "Šejk" je z mano spregovoril v finščini in spomnim se, da je rekel, da bomo v prihodnje sodelovali. Nadaljevala sem v finščini, nekaj sem ga vprašala, a nisem dobila odgovora. Eden od moških v oblekah je bil vesel in mi je v angleščini povedal, da "šejk" ni govoril glasno, ampak da je glas telepatsko prenesel v moj um v finščini. Moški v obleki je rekel tudi, da moram biti ponosna, da me je "šejk" opazil. Bila sem v naglici, zato sem hitro pregnala misel na ta dogodek in odšla naprej. Spraševala pa sem se, kdo neki je bil to.
       Šele kasneje sem videla sliko Maitreje v beli "šejkovski" obleki in ga takoj prepoznala kot "šejka", ki sem ga videla v Kuopiju. Čeprav se ne spominjam leta ali datuma, se omenja, da je bil Maitreja v Kuopiou približno takrat (29. septembra 1996) in datum ustreza, spomnim se, da je bilo na jesenski večer, ko se je začelo mračiti.
       "Šejka" od takrat nisem videla. Težko je reči, kdaj bo "kasneje", kajne? O tem še nikoli nisem z nikomer govorila.
       H. K., Iisalmi, Finska.

* 29. septembra 1996 se je Maitreja pojavil v Kuopiju na Finskem pred okoli dvesto kristjani. Govoril je sedemnajst minut in vsi so ga zatopljeno poslušali. Večina ljudi je mislila, da je angel od boga. Na tem območju je bila magnetizirana voda.
       vir: SI, november 1996

Poživljajoč obisk

Spoštovani urednik,
imela sem kronične zdravstvene težave, ki jih zdravila niso mogla ublažiti, a nato je bolečina postala akutna. 31. oktobra 2018 sem bila sključena od bolečine in komaj sem hodila. Ko sem prišla domov po nakupu živil, sem legla na posteljo in takoj začutila, kako me je ovila topla energija. Čeprav tega nisem pričakovala, sem si rekla: "Škoda. Ne bom se umila ali pospravila." Vstala sem samo toliko, da sem zagrnila zavese, si umila zobe in se slekla.
       Nekaj ur kasneje me je moški okoli štiridesetih s temnimi lasmi in zelo modrimi očmi, oblečen v belo laneno tuniko, ki je bila rahlo odprta na prsih, dvignil s postelje. Ne vem kako, toda kljub temu da sem bila v postelji gola, sem se znašla v beli tuniki. Videti je bila kot platnena tunika, kakršne si predstavljate, da so ljudje nosili pred dva tisoč leti! Z lahkoto me je vzel v roke, kot da bi me bilo enostavno dvigniti. Ker me je med dviganjem bolelo, mi je rekel: "Počuti se, kot da si v mavcu." Vprašala sem ga, če ga je poslal Jezus. Odgovoril je: "Ne le on." Vsako izmed njegovih kretenj sem čutila po vsem telesu; ostale so vtisnjene v moji zavesti. Začela sem se počutiti bolje, čeprav mi je bilo zagotovo rečeno, da bom morala imeti številne operacije. Še dneve zatem sem v stanovanju čutila Jezusovo energijo.
       Ime in naslov zadržana, Francija.

"Gospod Mir"

Spoštovani urednik,
informacijski center Share Nizozemska v Amsterdamu je 18. novembra organiziral javni dogodek, ki smo ga poimenovali "Duhovna kavarna", podnaslov pa je bil "Notranja dogodivščina". Center smo nekoliko preoblikovali v kavarno z visokimi mizami in stoli (kot v gostilni), razporejenimi po prostoru. To je bil, kot vedno, le še en način za privabljanje pozornosti javnosti na naše osnovne informacije, ki smo jih predstavili v štirih 15-20-minutnih pogovorih. Moderator je povabil govornike enega za drugim in tako smo razgrnili gostom kavarne "zgodbo" o Maitrejevem prihodu, o prisotnosti mojstrov, Maitrejeve prioritete, potrebo po spremembi zavesti in nove izobraževalne cilje.
       Vsi smo uživali v veselem in sproščenem vzdušju, ki je nekako dopuščalo, da so naše informacije "dosegle" ljudi. Srečo je dodala prisotnost dveh ljudi, ki sta prišla kmalu po začetku, za katera verjamemo, da sta bila govornika.
       Takoj sta naredila vtis. Takoj ko sta prišla (par srednjih let, različnih ras, moški in ženska), sta postala del dogodka, kimala sta, se smehljala, jasno pokazala, da se strinjata s tem, kar sta slišala, in uživala.
       Pogovori z njima po dogodku (v Centru sta bila več ur) so nam potrdili, da sta bila govornika. Na koncu popoldneva smo izvedeli, da je moškemu ime Vrede, kar v slovenščini pomeni "g. Mir". Njegova spremljevalka je bila mirna, tiha in skromna, medtem ko je bil on zgovoren in odprt. Med odmorom in kasneje so imeli številni člani skupine priložnost govoriti z njima. Spodaj je naveden seznam stvari, ki so jih člani skupine slišali in videli:
       Gospod Mir je dejal: "Vse je na tem, da se zgodi, samo ne vemo kdaj." Govoril je o najdbi svetega grala.
       Komentiral je skupino: opazil je, kako pozorno smo poslušali govornike. Poudaril je potrebo po poslušanju drugih; omenil je kakovost poslušanja. Izogibal se je hrupnih dogodkov; posebej je opozoril na to, kako vesela in živahna je skupina; zdelo se mu je, da človeku "ogrejemo srce".
       Na neki točki je vstal in rekel: "Akcija. Potrebujemo ukrepanje!" Poudaril je potrebo po disciplini.
       Govoril je o bolj splošnih stvareh: lokalna oblast v Amsterdamu (in posledično, kot se zdi, vlad na splošno) ne skrbi ustrezno za begunce in priseljence. Z njimi zaslužijo denar. Ne skrbijo za vključevanje beguncev v skupnost. Povedal je tudi o drugih praktičnih stvareh, kot so: Vedno preberite drobni tisk, preden podpišete karkoli. Bodite hvaležni za dan, ko se zbudite, in bodite hvaležni, ko se zvečer vrnete domov. Zagotovite si, da imate v svojem domu čist zrak.
       Ko sta odhajala, je spet ponovil, da se bodo zgodile vse vrste čudovitih stvari, samo ne vemo kdaj.
       Člani skupine, Nizozemska.

Vprašanja in odgovori

V.: Ali lahko opredelite, kaj pomeni biti človek? In kaj pomeni "mi smo božanski"? (Predavanje, San Francisco, ZDA, avgust 2005)
       O.: Kot so poudarili vsi največji učitelji, je človeštvo božansko. Vsak izmed nas, prav vsak, je iskra boga, božansko bitje, ki je enako božanskemu, ki odseva sebe kot posamezna človeška duša, ki se odseva še nižje v vibracijah fizične realnosti, ki jo vidimo, ko se pogledamo v ogledalo. Toda tisto, kar vidimo v ogledalu, so templji sebstva, kot so dejali mojstri. To ni sebstvo. V ogledalu ne vidite svojega sebstva, čeprav vas pogosto prosijo, da se pogledate v ogledalo. Vidite fizično telo in se morda zavedate mentalnega telesa in čustvenega telesa. Ampak to niste vi. To nismo mi. V osnovi smo človeška duša in še bolj v osnovi to, česar odsev je duša sama -iskra boga, božansko.
       Takoj ko človeštvo to spozna, to sprejme globoko vase, se spremeni. Ni mogoče, da bi še naprej bili ista oseba, če veste, da ste sebstvo ali božanska iskra. To spremeni pomen in namen vašega življenja.

V.: Razumem, da nekateri posamezniki lahko spoznajo, da so božanski, toda kako bo to uvidelo vse človeštvo?
       O.: Človeštvo potrebuje nekoga, ki bo prišel in nam povedal, kaj in kdo v resnici smo. Ne vemo, kdo smo. Ne vemo, zakaj smo tukaj. Ne poznamo namena svojega življenja. Ne vemo, kaj se zgodi, ko umremo. Ne poznamo odgovorov na praktično nobeno od najbolj globokih vprašanj na svetu.
       Poznamo vse vrste drugih pametnih stvari, ki so razmeroma nepomembne. Vemo, kako zaslužiti denar. Američani so zelo dobri pri ustvarjanju denarja. Veliko Američanov zasluži milijone dolarjev. Ne vem, če to danes še vedno velja, toda glavni cilj otroka v Ameriki je še nedavno bil, da bo nekega dne bodisi predsednik bodisi milijonar ali po možnosti oboje. Kdo hoče biti milijonar? Pravzaprav je sedaj v Ameriki in drugod po svetu toliko milijonarjev, da to postaja že malo passé. Danes je veliko lažje biti milijarder, kot je bilo kadarkoli, ker je več korupcije. Milijonar ali milijarder lahko postanete samo, če ste pokvarjeni, morda ne popolnoma pokvarjeni, vendar dovolj koruptivni, da goljufate in varate, da postanete milijonar. Na tisoče ljudi v tej državi (ZDA) in drugod po svetu to počne, tako da je ta cilj, postati bogat, imeti ogromno bogastvo, postalo ena od velikih ambicij sveta. Tako smo prežeti z materializmom, z globoko materialnostjo, da je to glavna ambicija.
       Ne zanima nas, zakaj smo tukaj. Mislimo, da vemo, zakaj smo tukaj: tukaj smo, da zaslužimo milijon ali milijardo. Kaj pa tisti milijoni ljudi, ki niso slišali te zgodbe o materialnosti in ne vedo, kako je videti milijarda dolarjev? Ne vedo niti, kako je videti milijon dolarjev, ne vedo niti, kako je videti vsakdanji obrok, to so ljudje, ki stradajo v afriških državah pod puščavskim soncem.

V.: Ali pravite, da je tekmovalnost slaba? Nekateri menijo, da tekmovalnost vrti ta svet in pomaga gospodarstvu.
       O.: To je svet, v katerem živimo, kjer vsi narodi obsedeno tekmujejo, eden proti drugemu, da bi dobili večji kos torte, ki se ustvarja na planetu Zemlja. Nekaj narodov, narodi G8, so na vrhu kupa, ti so najboljši v tekmovanju. Amerika je najboljši tekmovalec. Izumili so igro tekmovanja. Zato to počnejo tako dobro. In zdaj so tekmovanje izpopolnili do te mere, da lahko Ameriki v slavnem položaju materializma konkurira le sedem drugih narodov. G8, osem najbogatejših držav, povzema probleme sveta. Vsi so postali bogati z norim in slepim sledenjem tržnim silam. Vnesite zakone tržnih sil v gospodarstvo in dobite norost, a vi jo imenujete normalnost. Težave sveta se kopičijo - ekološko ravnovesje, trajnost virov v svetu. To so velike težave. Brez stabilnega sveta, brez trajnostnega sveta nimamo kam iti. Potopili smo se. Smo na poti v pogubo, v smrt.
       Imamo sposobnost, da to storimo: lahko bi imeli jedrsko vojno. Osemindvajset narodov je odprto ali prikrito razvilo jedrsko bombo. Osemindvajset držav ima takšno ali drugačno orožje za množično uničevanje. Če bi bil uporabljen le del teh, bi znova in znova uničili vse življenje na planetu, človeka in kar je niže od človeka. To je moč, ki jo imamo za samouničenje, ker nimamo moči za življenje v miru, znanja, kako živeti, umetnost življenja, ki zahteva svobodo, pravičnost in mir za preživetje. Ne vemo, kako to storiti.
       Za pomoč pri doseganju tega, se dogaja izreden dogodek: ponoven prihod Maitreje, svetovnega učitelja in njegove skupine, mojstrov modrosti.

V.: Kakšna je povezava med pravičnostjo in mirom?
       O.: To, kar najbolj potrebujemo, je mir, kajti brez miru ni prihodnosti za svet. In kar potrebujemo za mir, je predvsem pravičnost. Brez pravice ne bo nikoli miru. Če živite v dveh tretjinah sveta - ne v razvitem svetu, ne v eni od držav G7 - ne mislite, da živite v svetu pravice. Za dve tretjini svetovnega prebivalstva ni pravice. Ni pravice za nikogar, razen za majhen delež ljudi, ki sestavljajo države G7 in mislijo, da svet pripada njim. Toda ljudje po svetu jim bodo pokazali, da ne pripada njim: pripada vsem nam in vsem nam enako. Ne mislim, da mora biti vse na svetu popolnoma enakomerno porazdeljeno, vendar pa v skladu s potrebami človeka.