Loading

 Domača stran >> Revija Share International

Revija Share International v slovenščini

Poleg informacij o procesu Maitrejevega prihoda v reviji Share International objavljamo članke o problemih, za katere Maitreja meni, da bi jih moralo človeštvo najprej rešiti, da bi na svetu zavladali pravičnost, bratstvo in mir. V reviji objavljamo članke, ki jih je mojster podal prek Benjamina Crema, ezoterične članke, poročila o čudežnih dogodkih po svetu, pisma bralcev, ki opisujejo osebna srečanja z Maitrejo ali katerim drugim mojstrom in vprašanja bralcev, na katera je odgovoril Benjamin Creme.
      Share International je revija, ki nas seznanja s perečimi svetovnimi problemi in rešitvami zanje. Predvsem pa daje upanje v prihodnost, osmišlja življenje in prebuja ljubezen.

naročnina za pol leta (5 revij): 15,00 €
naročnina za eno leto (10 revij): 29,00 €
naročnina za dve leti (20 revij):
56,00 €
V ceno so vključeni poštni stroški.
Revijo lahko naročite po telefonu 040 463 489 ali prek spletne naročilnice.
Če želite po pošti prejeti vzorčni izvod revije, nam pošljite svoj naslov.

Oglejte si celotno revijo Share International (januar-februar 2018).
Za ogled potrebujete AcrobatReader. Priporočamo, da PDF datoteko najprej presnamete na svoj računalnik in jo šele potem odprete v AcrobatReaderju.

Vsebina aktualne revije (maj 2018)

Pobrskajte po arhivu člankov objavljenih v slovenski reviji Share International.

Oglejte si razstavo fotografij Unicefovih fotografov, ki so bile objavljene na zadnjih straneh revij Share International.

Od samega začetka revije Share International je mojster Benjamina Crema prispeval članke, ki naj bi bili objavljeni ne le v času, ko so bili napisani, ampak tudi kadarkoli je to primerno glede na svetovne razmere. In res, mnogi od teh člankov so videti zdaj še bolj pomembni kot takrat, ko so bili prvič objavljeni. Ta članek, ki je bil objavljen oktobra 2005, poudarja medsebojno odvisnost prek razumevanja , da je človeštvo eno in to dejstvo se mora prej ali slej odraziti v preoblikovani Generalni skupščini Združenih narodov, ki bo postala pravi svetovni demokratični forum za razprave in bo dajala glas vsem narodom, velikim in majhnim.

Bratstvo ljudi
Mojster -, prek Benjamina Crema

Prej ali slej se bodo narodi in njihovi voditelji zavedli resničnosti svoje medsebojne odvisnosti. To zavedanje bo prineslo povsem nov odnos do problemov, s katerimi se danes spoprijemajo, in pripeljalo do enostavnejših in bolj modrih rešitev teh težav. Postopna sprememba v pogledu bo sedanjo kruto tekmovalnost in spore nadomestila z medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem. Treba je povedati, da se vsi narodi ne bodo enako hitro podali na to pot, vendar pa bo učinkovitost in očitna razumnost te metode celo poslednjega vročekrvneža opogumila, da bo uvidel njeno splošno koristnost. Vsak korak naprej bo ta proces še utrdil in pospešil prehod k sodelovanju. Tako se bodo med narodi razvili bolj zdravi odnosi in sčasoma pripeljali do resničnega bratstva.
       Veliko manjših narodov že prepoznava resničnost medsebojne odvisnosti, ker pa nimajo moči, so njihovi glasovi preslišani. Veliki in močni narodi takšne narode zaničujejo, njihov ponos, zaradi samozadostnosti, jim zastira pogled na resnico njihove povezanosti s svetom.
       Človek se razvija počasi, za znaten napredek potrebuje čas in opravljene poskuse, vendar pa ravno s tem ti dosežki postanejo stabilni in trajni.
       Združeni narodi so seveda forum, kjer lahko manjši narodi povzdignejo svoj glas in so slišani. To bo mogoče le, ko bo Varnostni svet, s svojim neomejenim vetom, odpravljen. Ni več koristen, kmalu ga mora nadomestiti Generalna skupščina Združenih narodov, v kateri ne bodo mogoče zlorabe moči in veta.
       Narodov pri delovanju potem ne bodo več ovirali vsemogočni veto in finančni zadržki. Tisti, ki se najglasneje zavzemajo za demokracijo v tujih deželah, so presenetljivo slepi za njeno odsotnost v prostorih Združenih narodov.
       Človeštvo mora spoznati, da so ljudje vseh narodov eno, da so enakovredni in odvisni drug od drugega. Noben narod si ne more lastiti sveta in mu vladati. Noben narod ne more kljubovati vsem ostalim. Dnevi imperijev in nadvlade so minili. Človek je na pragu novega razumevanja svoje vloge na planetu Zemlja. Za to razumevanje pa mora spremeniti svoj odnos do sopotnikov na poti do modrosti in pravilnega upravljanja z darovi planeta.
       Mi, vaši starejši bratje, bomo človeštvu pomagali uveljaviti te spremembe. Maitreja bo pred človeštvom razgrnil možnosti drugačnega delovanja in sprememb sveta. Pokazal bo, da bo prihodnost res težka in žalostna, če se ne bomo preusmerili. Človeštvo bo tudi navdahnil, da bo prepoznalo svojo medsebojno odvisnost in resničnost svojega bratstva.

Skupine - vodnarska pot naprej - drugi del

Share International predstavlja serijo člankov štirih sodelavcev, ki proučujejo naravo zahtev za delo v ezoteričnih skupinah. Benjamin Creme in njegov mojster sta več kot 40 let posvetila obveščanju javnosti o eksternalizaciji (pozunanjanju) ašramov mojstrov. Ker je ta proces že v teku, je morda koristno znova proučiti zahteve za pravilno delovanje skupin učencev, tj. skupin, katerih namen je v zunanjem svetu odsevati notranjo resničnost. Zelo očitno je, da avtorstva ne gre enačiti s strokovno podkovanostjo; skupaj z bralcem raziskujemo in preučujemo niz idej in načinov bivanja.
       "Pravilo enajst" je dal mojster Djwhal Khul (D. K.) prek Alice Bailey kot del niza naukov namenjenih učencem in aspirantom v knjigi The Rays and the Initiations (Žarki in posvečenja, op. prev.). D. K. predstavi štiri predpogoje, ki jih morajo učenci v mojstrovi skupini izpolniti, da bi dosegli skupinsko zlitje in enotnost, kar je predpriprava za morebitno skupinsko posvečenje. Te zahteve je nato proučeval Benjamin Creme (glejte Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga).
       Omenjene štiri zahteve so:

  1. Doseganje nesentimentalnih skupinskih odnosov.
  2. Naučiti se, kako uničevalne sile uporabiti konstruktivno.
  3. Doseči sposobnost delovati kot miniaturna hierarhija in kot skupina ponazarjati enotnost v raznolikosti.
  4. Kultiviranje moči okultne tišine.

(The Rays and the Initiations, str. 215)
       V tem članku Phyllis Power raziskuje koncept neosebnosti in osvetljuje njeno ključno vlogo pri skupinskem delu. Naslednji članek v tej seriji (v junijski številki) namerava proučiti nenavadno in privlačno idejo "pozitivne rabe uničevalnih sil znotraj skupinskega dela" - kar je druga zahteva za skupinsko enotnost in posvečenje, kot sta jo podala mojster D. K. in B. C.

Neosebnost v skupinskih odnosih
Phyllis Power

[Ljubezen] je neprekinjen tok od boga dane energije, ki magnetično povezuje majhne bloke materije, ki sestavljajo vesolje ter istočasno posamezne bloke, ki tvorijo skupino. (Benjamin Creme)
       V prejšnji, aprilski številki Share Internationala sem raziskovala potrebo po "nesentimentalnih skupinskih odnosih" v ezoterični skupini. Na tem mestu s tem nadaljujem in v grobem orišem potrebo po "neosebnosti" - "nenavezanosti" ali "božanski ravnodušnosti" - s pomočjo nekaterih odlomkov besedil mojstra Djwhala Khula (D. K.) v knjigah Alice Bailey, Benjamina Crema (B. C.) in Aarta Jurriaanseja* (avtorja in ezoterika, ki je napisal mnogo kompilacij o Baileyjinih knjigah). Ta članek se teme samo dotakne in ponuja le delen pogled, zato upam, da si bo bralec pogledal tudi citirana in druga besedila, kjer lahko izve veliko več.
       Vsi ti učitelji poudarjajo bistven pomen doseganja neosebnosti v skupinskih odnosih. Ko jo enkrat dosežemo, je neosebnost osnova za globoko in vseobsegajočo ljubezen, ki temelji na duši, ki je povsem drugačna od vsakodnevnih odnosov:
       B. C.: "Razumeti moramo, da mora biti pravo skupinsko delo osnovano na božanski ravnodušnosti ... Da bi napredovali individualno in v skupinski obliki, mora v odnosu drug do drugega in do dela obstajati popolna neosebnost. Prej ali slej se mora ta neosebnost razviti." (MP2)
       D. K. poudarja potrebo po neosebnosti v vseh učenčevih odnosih - s svojim mojstrom, svojimi sodelavci in, zelo pomembno, s samim seboj: "Mojster od učenca pričakuje trud, da bo v svojih stikih neoseben, tako do njega kot do součencev; neosebnost je prvi korak na poti do duhovne ljubezni in razumevanja." [in] "... občutek za mero, ki učencu omogoča, da vidi svoje majhne osebne zadeve - fizične, čustvene in mentalne - znotraj celote. Znova torej pridemo do neosebnosti - tokrat neosebnosti do človekovih lastnih reakcij." (DINA)
       Tudi za Jurriaanseja je neosebnost kvaliteta duše, ki presega skrbi osebnosti: "Doseganje prave neosebnosti in nenavezanosti je le drug način, kako reči, da se je učenec uspel dvigniti nad probleme osebnosti in je sedaj sposoben delati z ravni duše. Naučil se je sprejemanja in lahko posledično v vsaki situaciji deluje v duhu ljubezni ter se odreče prenagljenemu delovanju, ki bi morda omogočilo kakršnikoli obliki ločenosti, da bi se pretihotapila v odnose s soljudmi." Jurriaanse koristno razločuje med neosebno ljubeznijo od vrste neosebnosti ali nenavezanosti, ki lahko služi kot psihološki umik in oddaljevanje od drugih - "ravnodušnost ali prezaposlenost". Za nekatere ljudi - nekatere žarkovne strukture - je to intelektualno relativno lahko doseči, toda tej vrsti neosebnosti manjka ljubezni, ki je osnovni del tiste neosebnosti, ki temelji na duši: "Učenec končno spozna, da neosebnost ne temelji na ravnodušnosti ali prezaposlenosti, temveč na globokem razumevanju, dinamični osredotočenosti na služenje svetu, na občutku za mero ter na nenavezanosti, ki mu omogoči, da resnično pomaga soljudem." (SI, september 1995)
       Za vse te pisce je neosebnost prvi korak v skupinskih odnosih in mora priti prej in imeti prednost pred "ljubečimi" odnosi, ki jih večina skupin poskuša zgraditi.
       D. K.: "Napor večine iskrenih učencev je ponavadi osredotočen na to, da imajo radi drug drugega, s tem pa, če uporabimo staro primerjavo, dajejo 'voz pred konja'* (se zadeve lotevajo na napačnem koncu, op. prev.). Njihov napor bi moral biti v svojih stikih najprej doseči neosebnost, kajti ko je ta dosežena, kriticizem izgine in ljubezen lahko steče." (DINA)
       B. C. pogosto skrbno ločuje neosebno ljubezen od vsakodnevnih odnosov:
       "Zdi se, da je najtežje pravilo od vseh, tisto, ki ljudi zaposli natanko z njihovimi slepili - zahteva po neosebnih skupinskih odnosih. Ta zahteva se zdi težka za vsako skupino zaradi osebnostnih slepil naklonjenosti in nenaklonjenosti. Zahteva za dosego neosebnih skupinskih odnosov je, da odnosi ne bi smeli temeljiti na naklonjenosti ali nenaklonjenosti. To so nasprotja in treba je iti preko parov nasprotij, kakorkoli se izražajo. Nekateri ljudje so nam všeč in z njimi lahko delamo, drugi pa nam niso in z njimi ne moremo delati. To so osebnostne reakcije, ki nimajo mesta v okultnih skupinah.
       Pri okultnih skupinah ne gre za osebnosti ... Ne govorimo o skupini ljudi, ki tvori nogometno moštvo ali o skupini poslovnežev, ki oblikujejo novo podjetje. To je povsem druga stvar. To je skupina duš, ki zavestno delujejo na ravni duše, ki v inkarnacijo pridejo istočasno zaradi potreb ašrama." (Umetnost sodelovanja)
       Toda iz človeškega stališča ter iz stališča zdrave pameti (in B. C. pogosto brani uporabnost "zdrave pameti"), B. C. ne izključuje možnosti tesnih osebnih odnosov v skupini: to ni prepovedano: "[Ljudje] mislijo, da ne smejo imeti osebnih odnosov. [Skupinsko delo] ne sme biti zgrajeno na osebnih odnosih. To ne pomeni, da ne smete imeti osebnih odnosov, temveč da mora biti to, kar delate, zgrajeno na delu in ne na osebnih odnosih." (SI, januar 2002)
       Vidimo, da neosebnost v ezoteričnem smislu ni intelektualno ali čustveno stališče, temveč notranja dušna ter torej z ljubeznijo prežeta kvaliteta - "Seveda ta duhovna nenavezanost lahko temelji le na določeni začetni, globoki, neizgovorjeni toda neomajni ljubezni. Ljubezen mora skupino ohranjati skupaj. Toda te ljubezni ni mogoče izraziti v smislu osebnostne naklonjenostim, prav tako pa njena odsotnost ne more biti izražena v osebnostni nenaklonjenosti. Globoka temeljna ljubezen med člani skupine jim omogoča, da skupaj delujejo v en glas kot odsev notranjega ašramskega odnosa, kajti duša že ima to božansko ravnodušnost." (MP2)

Slepila

Neosebnost je bistvena, a težko dosegljiva. Pot do njene uresničitve je v primeru te skupine prek samega dela za prihod, gre pa za nenehen trud dvigniti se nad naše mnoge osebnostne skrbi. Imamo slepila, zaradi katerih smo prepričani, da so naše želje, predsodki in vnaprejšnja prepričanja resnični; zaradi njih se tudi ne zavedamo svoje osnovne motivacije. Problem pri slepilu je seveda ta, da ga je lažje videti pri drugih kot pa ga prepoznati pri sebi.
       B. C., ki nas redno sooča z našimi slepili, namiguje, da so naši motivi za služenje prežeti z osebnostnimi željami, ki delujejo proti neosebnim ljubečim odnosom: "Motiv vsakogar bo bolj ali manj mešan ... Sprašujem se, koliko ljudi lahko reče, da to delo pričnejo iz čiste preproste želje služiti svetu po svojih najboljših sposobnostih." (SI, avgust 1988) D. K. podobno duhovito poudarja: "Učencu je med procesom njegove zgodnje priprave težko iskreno ohranjati svoje lastne ideale ter prepričljivo nadaljevati svojo duhovno integracijo ter hkrati ostati neosebno naravnan na druge ljudi. Išče prepoznanje za svoj trud in dosežek; hrepeni po tem, da bi svetloba, ki jo je zanetil, privabila odziv drugih; želi biti prepoznan kot učenec; koprni po tem, da bi pokazal svojo moč in svojo visoko razvito naravo ljubezni, tako da bi vzbudil občudovanje ali vsaj izziv. Toda nič se ne zgodi. Ljudje ga obravnavajo, kot da ne bi bil nič boljši od svojih preostalih bratov. Življenje se tako izkaže za nezadovoljivo." (DINA). Kot je B. C. pogosto ponavljal, učenci ne smejo pričakovati priznanja ne od sodelavcev in ne od mojstra.

Razvoj neosebnosti

Kraljevska pot do neosebnosti poteka prek nenavezane osredotočenosti na skupinsko delo. Jurriaanse zapiše, da s prakticiranjem nenavezanosti oseba postopoma "spozna, da je duša pravo sebstvo in da je materialno telo zgolj inštrument, prek katerega začasno deluje; ko se zave dejstva, da lahko, s svoje pozicije opazovalca, z vedro nenavezanostjo deluje kot upravljavec sil v korist človeštva - da je v resnici duša." Vendar pa B. C. izpostavi: "Vsak pretiran napor, ki ga narediš, da bi presegel pomanjkljivost, slepilo, stanje preprosto poslabša." (SI julij/avgust 1988) S tem, ko vzpostavi odpor, oseba ostane v enakem miselnem okvirju. Namesto tega zagovarja: "Poskušajte se dvigniti stopnjo naklonjenosti in nenaklonjenosti in poskusite svoje sodelavce videti kot sebe, duše v inkarnaciji, ki se po najboljših močeh trudijo za isto stvar. Z drugimi besedami, v skupinskih odnosih poskusite biti bolj strpni, bolj nenavezani, bolj neosebni. Poglejte sami sebe in se vprašajte, zakaj ne marate drugih članov ali njihovih načinov dela." (SI, junij 2000) Podobno gre Krišnamurtijev način prek zavedanja, ki je nasprotje naprezanja: povsem pozorno opazovanje in sprejemanje - brez odpora, brez poskusa spreminjanja - naših misli, čustev in reakcij; dopustimo jim, da odidejo iz naše zavesti. Ali, kot bi rekli izvajalci čuječnosti, gre za začenjanje zavedanja, da nisem svoja čustva.
       Na vsakomur je, da stori ta napor proti neosebnosti v vsaki skupini. Naša dejanja in odnose bi vedno morala voditi aspiracija po služenju in delo samo - seveda pa je to lažje reči kot storiti.
       Sodelavcem skupine ponovnega prihoda prostor za neosebno služenje nudi tudi izvajanje transmisijske meditacije. Sedimo z drugimi (upati je, da v poravnavi), vsaka oseba je angažirana v isti tihi nalogi, kjer je govor nepomemben in vsak ve, da je namen služenje svetu, ne da bi poskušali usmerjati močne energije, ki pridejo do nas - zagotovo lahko izkusimo neosebnost služenja, ki nas na globoki ravni združuje.
       Na koncu lahko morda preprosto razmislimo o potrebi po neosebnosti v našem vsakdanjem skupinskem delu in poskušamo gledati nase in na naše skupinske odnose zavestno in nepristransko - ne preresno, temveč s sprejemanjem in morda celo z nekaj humorja. Ko sprejmemo, da nismo niti najmanj popolni, lahko vadimo naravnanost nekriticizma tako do sebe kot do drugih. Lahko se spomnimo, da smo del svetovne skupine, ki se je združila s povezovalnim namenom mojstra modrosti; da mora biti služenje, ki ga opravljamo za Maitrejo in mojstre, v kakršnemkoli obsegu že, bolj pomembno od naših malih skrbi; da je skupinska enotnost vedno bolj pomembna od naših posameznih osebnosti. B. C. kot vedno kaže pot:
       "Prizadevati si je treba predvsem za neosebno delo, neosebne skupinske odnose. Ljubezen, za katero mislite, da je ljubezen, je osebnostna želja. Postanite neosebni in ljubezen bo tekla nenehno in instinktivno. Nato se lahko izrazi takšna, kot je, kvaliteta duše, in ne kot osebnost, ki poseduje drugo osebnost, ali klike, ki se tvorijo v mnogih skupinah. To je zelo pomembno." (MP2)
       "... Ne gre za osebnost ali osebnostne potrebe ali osebnostne navade. Gre za prepoznanje odziva duše druge osebe na to izjemno idejo. Na vsem svetu ni večje ideje. Tega ne morem dovolj poudariti. To, kar se sedaj dogaja, je najpomembnejši dogodek v 98.000 letih. To je izjemno. Kristus je v svetu, ne le nekdo, o katerem ste brali v knjigah. To je povratek Kristusa v svet, prav tako Jezusa in drugih mojstrov." (SI, januar 2002)

Reference:
Alice A. Bailey (D. K.), Discipleship in the New Age Volume I, 1944, Lucis Press. (DINA)
Benjamin Creme, Maitrejevo poslanstvo, druga knjiga, 2003, Društvo Lotos. (MP2)
Benjamin Creme, Umetnost sodelovanja, 2007, Share Slovenija.
Aart Jurriaanse, Attributes of the Disciple (3) Humility Share International, september 1995.

"Tisti, ki iščejo čudeže ..."

Maitreja pusti znamenje

Spoštovani urednik!
Delam v poštnem uradu in v petek, 6. aprila 2018, sem moral prestaviti precej velik paket z enega mesta na drugo. Na paketu so bile črne oznake, ki niso predstavljale nikakršne podobe, temveč so bile le nekakšne črne črte. Ko sem odložil paket in se vrnil na delovno mesto, je sodelavec opazil, da imam na majici elegantni "M". Bil je na prsih, na desni strani v bližini duhovnega srca!
       Ljudje pravijo, da bi po njihovem mnenju to lahko bilo "znamenje" Maitreje.
       P. S.: Po naslednjem večeru v restavraciji (glejte prispevek "Potrditev" na strani Pisma) sem tudi jaz prepričan, da je na tem več, kot je videti!
       R. S., Burnaby, Britanska Kolumbija, Kanada.


Učenci v javni šoli Brahmana Palli v bližini ašrama Sai Babe v Puttaparthiju v Indiji, marca leta 2006. Fotografirala Dunja Muller, ko je s prijatelji obiskala šolo, kjer so otrokom dali darila in so ti obiskovalcem pokazali svoje sobe.


Ob sončnem vzhodu, jutra 13. marca 2018, je priča na razgledni točki, imenovani Angel Point (Točka angela, op. p.) v Jacksonvillu na Floridi v ZDA, posnela svetlobno podobo angela na nebu.
       vir: ufosightingsdaily.com; YouTube: MRMBB333


Marca leta 2016, dve leti pred nastankom fotografije v Jacksonvillu na Floridi v ZDA, so podoben pojav fotografirali v Cornwallu v Veliki Britaniji in mojster Benjamina Crema je potrdil, da je to bilo >znamenje<, ki ga je uprizoril on osebno. Glejte revijo Share International, maj 2016.


Desetega februarja 2018 je Nasin sončev in heliosferni observatorij blizu sonca fotografiral velik krilat predmet.
       vir: ufosightingsdaily.com


V noči 24. marca 2018 je priča, imenovana S. Neumann, posnela video sijočega predmeta v obliki solze s pulzirajočo belo svetlobo na vrhu, ki se je počasi pomikal nad La Mirando v Kaliforniji v ZDA.
       vir: ufosightingshotspot.blogspot.com; YouTube: S. Neumann

Prizadevanja za okoljsko pravičnost
z Robertom Bullardom se je pogovarjal Jason Francis.

Dr. Roberta Bullarda pogosto imenujejo "oče okoljske pravičnosti". Poučuje na Teksaški južni univerzi, kjer je redni profesor za predmeta urbano načrtovanje in okoljske politike. Je avtor 18-ih knjig, vključno s soavtorstvom knjige Napačna barva kože za zaščito: kako se je vlada odzvala na katastrofo, ki ogroža afroameriške skupnosti (2012). Med številnimi priznanji ga je revija Newsweek leta 2008 imenovala za enega od 13-ih okoljskih voditeljev stoletja. Jason Francis se je dr. Bullardom pogovarjal za revijo Share International.

Share International: Kako ste postali poznani kot "oče okoljske pravičnosti"?
       Robert Bullard: To ime so mi nadeli že zgodaj. Veliko sem raziskoval in pisal, delal sem s skupnostmi ter v začetku 1978 skušal konceptualizirati in definirati probleme, povezane z raso in okoljem. Prejel sem veliko klicev, takrat me je poklicalo mnogo ljudi, želeli so, da bi jim pomagal in jih podprl. Ko sem se ukvarjal s temi vprašanji in njihovimi izzivi ter pomagal mnogim skupnostim, se je razvilo to moje poimenovanje. Prijelo se je, tega nisem sam spodbujal.

S. I.: Kako definirate pojem "okoljski rasizem"?
       R. B.: To je oblika institucionalizirane diskriminacije, ki rezultira v diskriminatorni obravnavi na področju uporabe okoljskih zakonov in predpisov na podlagi rase, barve kože in nacionalnosti. To je podobno diskriminaciji pri prebivališču, volitvah in zaposlitvah. Ko je rasa najpomembnejši dejavnik pri odločitvi, kakšne vrste zaščito prejmete, je to temeljna sestavina te vrste diskriminacije - okoljskega rasizma kot oblike okoljske nepravičnosti.

S. I.: Nam lahko predstavite nekaj poudarkov vašega dela?
       R. B.: Pogovarjamo se o 40-ih letih raziskovanja, politike, civilno-družbenega angažmaja in sodelovanja na voltvah. Moja prva študija je leta 1979 obravnavala temnopolto skupnost v Hustonu (Teksas). V predmestnem okolišu, kjer je bival srednji sloj Afroameričanov, so začeli graditi odlagališča odpadkov. Zbral sem informacije za pripravo pravnega primera, to je bila prva tožba na podlagi okoljske diskriminacije in zahteve po varovanju človekovih pravic. Imenovala se je Bean proti Jugozahodni korporaciji za upravljanje z odpadki. Moja žena je bila odvetnica, jaz pa ekspertna priča.
       Od 1930-ih pa vse do leta 1978, ko je bila vložena tožba, je bil delež odlagališč odpadkov, ki so bila postavljena v pretežno temnopoltih četrtih, 100 odstoten. Šest od osmih javnih mestnih sežigalnic in tri od štirih zasebnih odlagališč je bilo v tem času umeščenih v pretežno temnopoltih četrtih. Primer Bean proti Jugozahodni korporaciji za upravljanje z odpadki je pokazal, da je 82 odstotkov smeti v Hustonu končalo v pretežno temnopoltih mestnih četrtih, čeprav so temnopolti predstavljali komaj 25 odstotkov populacije. Študij in tožba sta me privedla do razmišljanja, da če se to dogaja v Hustonu, se najbrž tudi drugje. Študijo sem razširil, da je vključevala tudi Dallas, Teksas, "avenijo raka" v Louisiani, ki se razteza od Baton Rouga do New Orleansa vzdolž reke Mississippi, vse do Emnelle v Alabami, kjer je locirano največje nevarno odlagališče. Odpotoval sem v Zahodno Virginijo in si ogledal kemično tovarno, postavljeno sredi temnopolte skupnosti v kraju Institute. Takrat veliko ljudi sploh ni vedelo, da so v Zahodni Virginiji temnopolti ljudje. To podjetje pa jih je našlo in v 1950-ih sredi njihove skupnosti postavilo tovarno. Ogledali smo si, kaj se je dogajalo na jugu ZDA in odkrili smo, da so temnopolte skupnosti na jugu nosile nesorazmerni delež bremena okoljskega onesnaženja in da je strupeni rasizem resničen in živ. Tako sem napisal knjigo Odlaganje v Dixiju (1990). Študijo sem z juga razširil na celotno državo in o tej temi napisal še druge knjige, denimo Neenaka zaščita: okoljska pravičnost in obarvane skupnosti.

Gibanje postane nacionalno in mednarodno

S. I.: Kako se je vaše delo razvijalo naprej?
       R. B.: Leta 1991 smo organizirali Nacionalni vrh okoljskih voditeljev obarvanih ras. Skupino je povezal dr. Benjamin Chavis, ki je pri Združeni Kristusovi cerkvi. Zbrali so se predstavniki vseh 50-ih zveznih držav in še pol ducata drugih držav. Chavis je voditelj na področju družbene pravičnosti, bil je pomočnik dr. Martina Luthra Kinga ml. Delegati so zasnovali in sprejeli 17 načel okoljske pravičnosti, ki so predstavljale temelj gibanja za okoljsko pravičnost. Leta 1992 smo ta načela prinesli na Okoljski vrh v Rio De Janeiro. Ko smo prispeli tja, so bila prevedena v pol ducata jezikov. Na vsakem večjem okoljskem srečanju ZN od leta 1992, vključno s Parizom, Marakešem in Bonnom, smo imel predstavnike okoljske pravičnosti, ki so spremljali, kaj se dogaja na globalni ravni.
       Okoljska nepravičnost in okoljski rasizem izvirata iz majhnih skupnosti v ZDA, vendar lahko ugotovimo, da imata globalne razsežnosti. Skupnosti, ki so onesnažene najprej, najbolj in za najdaljše obdobje, so v svetu v razvoju ali pa so to revne skupnosti v revnih državah, ki so k problemu onesnaženja prispevale še najmanj. Situacija je enaka kot v ZDA. Naš okvir okoljske pravičnosti se je razširil na srečanju v Riu 1992, da bi videli tudi, kaj se dogaja globalno.

S. I.: Kako se je gibanje za okoljsko pravičnost povezalo in postalo bolj uspešno?
       R. B.: Gibanje za okoljsko pravičnost se je uspelo razviti iz majhnih in izoliranih naporov, ko so se ljudje borili sami, vse do vzpostavitve lokalnih voditeljev, ki so sedaj del nacionalnega in mednarodnega gibanja.
       Leta 1978 v Hustonu nismo prejeli podpore nobene civilnodružbene ali okoljske skupine. Danes pa gibanje za okoljsko pravičnost vključuje prizadevanja za družbene in človekove pravice, podnebje, verska gibanja, izobraževanje in tako naprej. Paradigme in koncepti okoljske pravičnosti so sedaj del učnih načrtov v šolah, vključno s pravnimi in zdravstvenimi fakultetami, pojavljajo se v okviru različnih seminarjev, urnikov in programov. Omogočili smo, da je bilo vse to vpeljano.
       Če si ogledate študije o okoljskem vplivu (te so obvezne pri načrtovanju vladnih aktivnosti "znatni vpliv na kakovost človekovega okolja") po Izvršnem ukazu o okoljski pravičnosti, ki ga je sprejel predsednik Clinton izdal 1994 ter po uveljavitvi Nacionalne okoljske politike leta 1970, boste ugotovili, da vse analize in poročila vključujejo tudi ocene in analize okoljske pravičnosti. Regionalno načrtovanje in odzivi na naravne nesreče odslej tudi pri skupnostih, ki so v razvojnem zaostanku in so v preteklosti ostajale brez potrebnih sredstev, vključujejo okvir za okoljsko pravičnost pri vladnih in nevladnih organizacijah in verskih skupinah. Čeprav imamo okvir, pa se njegova uporaba od kraja do kraja razlikuje. Zamisel o okoljski pravičnosti se je razvila v ZDA in postala globalno gibanje. Danes je težko najti kraje z okoljskimi problemi in izzivi, ki se nanašajo na revne ljudi in pripadnike obarvanih ras, ali pa temeljijo na določeni vrsti značilnosti ali primanjkljaju, ki ne bi vključevali okvira okoljske pravičnosti. To gibanje je imelo velik vpliv na zagotavljanje tovrstnih analiz in okvira pri izdajanju dovoljenj.
       Nazadnje, največji vpliv gibanja je v obliki pomoči in podpore temeljnim naporom in javno širjenje informacije o tem, da imajo skupnosti, ki se spopadajo s temi problemi, zunanjo pomoč odvetnikov, strokovnjakov in znanstvenikov, ki jih lahko podprejo in jim pomagajo pridobiti potrebna sredstva.

S. I.: V svoji knjigi Napačna barve kože za zaščito, ki ste jo leta 2012 napisali z dr. Beverlyjem Wrightom, ste si ogledali, kako so se vlade odzvale na lokalne skupnosti po naravnih in s strani človeka povzročenih katastrofah v ZDA. Kaj ste odkrili?
       R. B.: Ogledali smo si katastrofe, kot je bila velika poplava Mississippija leta 1927, pa vse do razlitja nafte BP v Mehiškem zalivu leta 2010 - hurikane, poplave, suše, industrijska onesnaženja. Odkrili smo, da se v 80-ih letih lokalne, državne in zvezne vlade niso enako odzvale na potrebe skupnosti. Odziv je bil odvisen od finančne preskrbljenosti, političnega vpliva in rasne pripadnosti prizadete skupine. Pri vladnem odzivu, predvsem pri obnovah, se pogosto zgodi, da denar sledi denarju in moči. Denar običajno sledi ljudem, ki imajo politični vpliv na vzpostavitev sistema pomoči. Ni naključje, da si prve opomorejo bogate skupnosti. V nekaterih primerih skupnosti, ki niso utrpele velike škode, dobijo dodatna sredstva v obliki pomoči, skladno z veljavnimi pravili. Marginalizirane in ranljive skupnosti te nesreče še bolj osiromašijo in potisnejo v revščino. Revni so še bolj revni. Ko se pojavi katastrofa in se začne obnova, ljudje z denarjem tekmujejo proti ljudem brez denarja. Lahko si predstavljate, kdo bo najverjetnejši zmagovalec. Težave s prebivališči, visokimi stroški, porasti najemnine in pehanje za vse redkejšimi viri postavlja ekonomsko prikrajšane - revne, starejše, družine z otroki in bolne ljudi - v še bolj težaven položaj.
       To smo odkrili v osmih desetletjih vladnih odzivov na katastrofe. Tudi v zadnjih letih, pri hurikanu Harvey v Hustonu, Irmi na Floridi in Mariji na Deviških otokih in Puerto Riku, je ta vzorec viden na daleč.

S. I.: Kakšna prihodnost je pred gibanjem za okoljsko pravičnost?
       R. B.: Gibanje za okoljsko pravičnost je aktivno in v dobrem stanju. Temelj gibanja predstavlja medgeneracijskost. Večji del gibanja se posveča okoljski pravičnosti, kar je zelo privlačno za mlade ljudi in študente. Zame predstavljajo prihodnost te države na področju okoljevarstva in spreminjajoče se demografije, pravičnost in enakost pa prenaša tudi na druga gibanja, najsibo okoljska, ekonomska, volilna in probleme, povezane s kazenskim pravosodnim sistemom. Naš okvir za okoljsko pravičnost se je prelil v številna druga gibanja, ne le v tej državi, pač pa tudi v velikem delu sveta.

Več informacij: drrobertbullard.com


Skupnosti, ki so onesnažene najprej, najbolj in za najdaljše obdobje, so v svetu v razvoju ali pa so to revne skupnosti v revnih državah, ki so k problemu onesnaženja prispevale še najmanj.

Manifest za politični prihod
Sophie Grandguillaume

Smo na pragu velikih sprememb. Prihod duhovne hierarhije, mojstrov modrosti, omogoča preobrazbo starega sveta v nov svet. Kako je mogoče doseči takšno preobrazbo? V tem članku bomo poskušali predstaviti različne faze, ki bi lahko spremljale in olajšale ustvarjanje nove civilizacije.
       O prihodu najprej razmišljajmo kot o političnem dejanju. Kaj je prihod? Gre za pozunanjanje duhovne hierarhije, kar pomeni prihod oziroma vrnitev hierarhije v zunanji, vsakdanji svet.
       V tem kontekstu se je smiselno vprašati, kako ljudje v vsakdanjem življenju zaznavajo in sprejemajo to vrnitev. Kako lahko zagotovimo, da bo "dobrodošlica" mojstrom primerna in da se bo odvijala v najboljših možnih pogojih?
       Za odgovor na to vprašanje moramo torej najprej razmisliti o ideji politike.
       Kaj je politika? Kaj tvori politično dejanje? Politika je vse, kar se nanaša na polis [idealno mestno državo], družbo, organizacijo te družbe in življenja v njej. Človeška zgodovina kaže, da obstajata dve vrsti političnih pristopov: prvi ljudi ločuje, drugi jih skuša združevati. Vedno smo bili prisiljeni izbirati med tema dvema oblikama. Opazimo lahko, da ljudje praviloma sledijo poti, ki ločuje, čeprav v vseh zgodovinskih obdobjih poskušajo vzpostaviti družbene skupnosti, v katerih si njeni pripadniki prizadevajo živeti po zakonih enotnosti.
       Kaj je tisto, kar manjka človeštvu, da bi lahko živelo v skladu z zakoni enotnosti?
       Prizadevanje ustvariti enotnost samo na materialni ravni ni dovolj. In prizadevanje ustvariti enotnost samo na duhovni ravni ravno tako ni dovolj. Preveliko osredotočanje na eno ali na drugo raven je privedlo do poloma. Prihodnost človeštva je torej v pravilnem izražanju, v istem času in prostoru, teh dveh nasprotij: materialnega in duhovnega.
       Zato je pomembno, da razmislimo o obliki, ki jo bomo dali novemu polisu, novi družbi, če želimo živeti v skladu z zakoni enotnosti in v celoti manifestirati pozunanjanje hierarhije.
       Če je ezoterična tradicija vedno prepoznavala, da ni ločitve ali nasprotovanja med materialnim in duhovnim polom, pa je naša naloga, da temu spoznanju podelimo obliko na politični ravni, kar pomeni, da ga pozunanjimo.
       Kako naj organiziramo družbo, polis in družbeno skupnost, da bi materialni in duhovni vidik lahko sodelovala in se skupaj razvijala? Razmislek o tem vprašanju lahko vodi človeštvo k ponovnemu premisleku in preoblikovanju različnih doslej znanih političnih in religioznih poti. Če si ogledamo politična gibanja, lahko opazimo delovanje dveh ključnih teženj. Prva je razvoj materialnega področja zgolj zaradi lastnega razvoja, brez kakršne koli povezave z duhovnim vidikom. To težnjo je mogoče opaziti v celotni človeški zgodovini in se navzven kaže kot nepoznavanje in nepriznavanje duhovnega področja. Danes se ta težnja imenuje "kapitalizem", v vseh svojih različnih pojavnih oblikah.
       Druga politična težnja je razvoj materialnega, vendar ne zaradi samega sebe, ampak za dobro človeštva. To so vsi poskusi združevanja virov skupnosti, znani pod imenom "komunizem", v vseh svojih zgodovinskih različicah. Ker pa so bili ti poskusi izvedeni le na materialni ravni, brez znanja o oziroma prepoznanja duhovnega vidika, so propadli, prav tako kot propada kapitalizem.
       Iz tega zelo poenostavljenega pogleda na politična gibanja lahko razumemo, da je prepoznanje duhovnega nujni pogoj za pravi razvoj človeštva na materialni ravni - in prav tako tudi na politični ravni.
       S cikličnim pojavljanjem velikih učiteljev je človeštvo redno dobivalo spodbudo, da bi ustvarilo popoln polis: takšen, v katerem bi se razvoj človeštva izrazil hkrati na materialni in na duhovni ravni. Te spodbude učiteljev so se konkretizirale v različnih religijah, v vseh njihovih različnih oblikah. In prav tako kot so zatajile različne politične poti, so tudi različne religiozne poti zatajile v svojih prizadevanjih za ustvarjanje popolnega polisa. To je v veliki meri posledica širjenja dogem, ki so postale nekakšni materialni zakoni in so vodile k napačnemu razumevanju odnosa med materialnim in duhovnim vidikom življenja ter posledično med političnim in religioznim področjem. Številni poskusi "religioznega komunizma" (poskusi ustvarjanja popolne družbe) so prav tako ostali neizpolnjene obljube, saj so se razvijali v senci uradnih religioznih struktur, brez povezave s politično sfero ali s kakršno koli zunanjo realnostjo.
       Glavnim religijam manjka predvsem pravilno razumevanje, kaj religija sploh je in posledično pravilno izražanje politike ter religije kot neločljivih, brez da je katera koli podrejena drugi.
       Obdobje, ki je pred nami, je polno upanja in ponuja veliko možnosti za eksperimentiranje: prineslo naj bi nič manj kot redefinicijo združenih političnih in religioznih področij kot sfero, v kateri človeštvo lahko doseže polnost sebstva. Nova civilizacija oziroma polis bo, z in v svojih strukturah, pravilen izraz harmoničnega odnosa med politiko in religijo, v službi razvoja sebstva.
       Kakšno obliko bi lahko imel ta prihodnji polis, ta nova civilizacija? O tem lahko dobimo namig, če beremo Maitrejeve prioritete. Izjemno je prebrati prioriteto, ki ima naslov "Uvod v misterije"1. Maitreja nam pove, da bo človeštvo doseglo znanstveno razumevanje religioznega in da bo ta znanstveni pristop k religiji obogatil življenje človeštva, tako posameznika kot skupine.
       Politika bo znova ovrednotena v skladu z zakoni življenja in ljubezni. Politika, življenje v družbi in znanstveno razumevanje božanskega ne bodo več ločeni, niti podrejeni eden drugemu. Nobena dogma ne more vzkliti iz političnega ali religioznega področja, ker bosta ti področji razumljeni kot dve strani istega kovanca. "Duhovno" ne bo več v nasprotju z "ne-duhovnim" življenjem: vse bo razumljeno v smislu pripadanja isti energiji, izraženi v različnih potrebah in zahtevah.
       Družba bo organizirana v skladu z zakoni življenja in ljubezni ter okrog trenutkov uvoda v misterije. V svojem odnosu do duhovne sfere politika ponovno pridobi svoj pomen; s ponovnim povezovanjem z duhovnim vidikom življenja na znanstven način življenje v družbi ponovno dobi svoj pomen.
       Politika bo prevzela vidik svetega kolikor bo prizorišče na zunanji fizični ravni ustrezno pripravljeno za sprejemanje sil z nevidnih višjih ravni. Religiozno življenje bo zaživelo kot preprost odnos do višjih ravni in v povezavi z njimi; to bo preprosta in neposredna izkušnja višjih sil, brez kakršne koli uradne in dogmatične strukture.
       Ne bo več ločnice med politiko in religijo.
       Ta nova civilizacija pa ne bo ustvarjena v enem dnevu. Najprej bomo morali razumeti, prepoznati in opredeliti pravi cilj politike: ustvariti materialne pogoje, ki omogočajo slehernemu bitju, vsakemu človeku fizično bivanje, razcvet in razvoj na fizični ravni našega planeta, v popolnem miru, kar jim bo omogočilo, da se duhovno razvijajo v miru in z lastno hitrostjo, ko so v inkarnaciji.
       Prepoznavanje politične arene kot te, ki je v službi evolucije posameznika in družbene skupnosti, bo samo po sebi pomemben dosežek človeštva.
       Takšna družba pa, kolikor vemo, še ni obstajala, saj politika in religija nikoli prej nista bili razumljeni kot orodji, ki se sočasno izražata in pospešujeta evolucijo človeka, razen morda v nekaterih redkih trenutkih človeške zgodovine.
       Toda danes se je človeštvo vrnilo k sebi in se uči prepoznavanja sebe kot razvijajočega se bitja. Ve, da se razvija, na zemlji kot tudi v nebesih in da se, kar ustvari, prav tako razvija.

Prihod kot politično dejanje in kaj nam omogoča

Človek se uči prepoznavati zakone, ki vodijo to evolucijo, tako individualno kot kolektivno. Danes je dosegel točko, ko mu njegovo zavedanje, da je bitje v postajanju, dovoljuje, da združi dva navidezno nasprotna pola materije, ki je on, in duha, ki je on.
       V tem smislu se prihod lahko obravnava kot pomemben politični dogodek, kajti vrnitev mojstrov modrosti med nas in naše prepoznavanje njihove navzočnosti nam omogoča, da si povrnemo sveto, tako da ga ponovno vključimo v materialni svet in v politiko.
       Vrnitev ravnovesja med političnim in religioznim področjem bo človeštvu prinesla veliko dobrega. Da bi se izognili trenutni krizi, mora človeštvo jasno opredeliti probleme: dvojnost "kapitalizma proti komunizmu" in dvojnost "civilne oziroma sekularne proti verski družbi". Ti dve dihotomiji sta se razvili, kot da sta ti dve področji medsebojno neodvisni. To je iluzija. Sedanjih kriz se ne bomo znebili z ločenim reševanjem teh dveh dihotomij. Politična in religiozna pot sta eno in isto. In v razumevanju povezave med političnim področjem in metafizičnim področjem se skriva rešitev.
       Dejansko pa danes jasno vidimo, da smo v obdobju, ki mu manjka usmeritve, hkrati pa smo do kapitalizma zelo malodušni. Zdi se, da gre za težek in brezkončen boj, da bi se izognili še vedno aktualnemu dualizmu "kapitalizem proti komunizmu". To ne vodi nikamor. Ta dualizem je obsojen na neuspeh in se ne materializira, ker je iz enačbe izključen duhovni vidik življenja; metafizična povezava pa ni prepoznana. Zato obstaja velika praznina, ki je človek ne želi zapolniti s tem, da bi se vrnil k religiji v tej ali oni znani obliki, saj je dovolj zrel, da zavrača kakršnokoli obliko dogmatizma.
       Zato, da bi dosegli napredek, ne smemo le ponovno opredeliti političnega področja v povezavi z metafizičnim področjem, temveč moramo tudi na novo opredeliti religiozno sfero v povezavi s politično areno - na koncu pa jih združiti v en in isti prostor ter čas: v znanje o sebstvu in v učenje zakonov samospoznanja. To je prvi korak, ki nam bo omogočil zgraditi temelje nove civilizacije. Ta korak je manjkajoče orodje, manjkajoči "kvas" za vse skupine, ki so danes pripravljene služiti.
       Vračanje hierarhije mojstrov modrosti in njihovo sprejemanje ter primerno "dobrodošlico" je mogoče obravnavati kot politično dejanje; to je: dejanje volje da ustvari civilizacijo, družbo, ki nam bo omogočila, da živimo v harmoniji med seboj in s seboj.
       To je odločitev - dejanje volje, dolžnost tako nas kot hierarhije. Saj, če se je hierarhija resnično odločila, da se vrne med nas, je naša odgovornost kot človeštvo, da sprejmemo in dovolimo njihovo pozunanjanje.
       Posebno naša svetovna skupina ima nalogo vodenja političnega in religioznega področja v pravi smeri ter k pravilnim medsebojnim odnosom. Kot skupina, ki sodeluje pri delu prihoda, je zelo pomembno, da njeni člani razumemo, kako pomembna je naša vloga in kako aktivna naj bo na tem področju.
       Zavedati se moramo, da mi ustvarjamo prihod, ker smo pozunanjen del hierarhije. Mi smo pozunanjanje hierarhije. In zato nam je Maitreja dal dar volje, v veliki gesti, ki se imenuje "dar velikega gospoda"2. Kajti, oboroženi s to voljo, lahko prihod zasidramo v družbi; pomagamo ponovno opredeliti politično in religiozno področje ter ju usmeriti na pravo pot; na ta način lahko pomagamo opredeliti osredotočenost, ki bo vodilo za ljudi in cilj človeštva v letih, ki prihajajo.
       Na ta način manifestiramo prihod kot politično dejanje in ga preobražamo v izobraževalno aktivnost. Mi sami smo usposabljani, učimo se discipline, prav tako kot prenašamo informacije in izobražujemo ljudi o obstoju hierarhije.
       Toda danes ne gre več samo za izobraževanje ljudi o obstoju hierarhije, temveč tudi za izobraževanje za izgradnjo nove civilizacije. Vključuje tudi oris in opredelitev namena, opozarja na cilj in služi kot vodilo pri postavljanju temeljev poti in načrtovanju smeri do novega polisa.
       Zavedanje, da smo mi prihod, je zato zelo pomemben korak za našo skupino v procesu "dobrodošlice" ob vračanju hierarhije.
       Nazadnje lahko rečemo, da nam živeti prihod kot politično, izobraževalno dejanje in dejanje volje daje pravico kot skupini, da se lahko odločamo ponovno.
       Priložnost izbire, ki je bila tako dolgo izgubljena, nam je danes dana kot človeški skupini. Danes se, z dejanjem volje, ki se lahko uporabi na političnem področju, lahko zavestno odločimo, da delamo z in za luč. Povratek hierarhije mojstrov modrosti je priložnost, ki nam kot človeški skupini dovoljuje, da nasprotujemo zlu in ga premagamo z dejanjem volje. Prav tako nam potrjuje, da je povezava z dušo in duhom naravna zahteva, ki mora biti izražena v politični strukturi, tako na kolektivni kot na individualni ravni.
       Zato lahko rečemo, na vsakem nivoju, od posameznika do kolektiva: "Ja, obstajata duša in duh. Ja, lahko sem v stiku s temi ravnmi. Ja, potrjujem njihov obstoj." In z izjavo tega kot ontološko afirmacijo, to potrjujem kot politično pravico, brez kakršne koli dogme, in tako ustvarjam novo civilizacijo.
       Delo, ki nas čaka v prihodnjih letih, je zato velikansko. Gre za to, da ta cilj postane predmet razprave, da ga bo mogoče doseči. Gre za opredelitev korakov, ki nas bodo vodili do tega cilja: ponovna opredelitev političnih in religioznih področij, usmeritev le-teh v pravo smer, ki bo v službi človeškega razvoja in potrditev znanja o sebstvu kot o naravnem pogoju za strukturiranje političnega polja.

1 Članek "Človekov sin", iz knjige Mojster govori, prvi del

2 Glej Share International, november 2017: "Razmišljanja o preteklosti in naše delo v prihodnje".

Pisma bralcev

Share International ima na zalogi mnogo pisem, ki so bila potrjena prek mojstra Benjamina Crema kot resnična srečanja z mojstri ali s "predstavniki", a še niso bila objavljena v "Pismih bralcev".
       Nekatera pisma so nova. Ne moremo potrditi, da je vključen mojster, a doživetje je morda takšno, da "govori samo zase" in daje upanje, navdih in tolažbo.

Potrditev

Spoštovani urednik,
v soboto zvečer, 7. aprila 2018, sva z ženo šla na večerjo v restavracijo. Starejša Kitajka nižje postave z majhnim nahrbtnikom je sedela pri mizi za nama. Ko je naročila, je vstala in se začela do lastnika obnašati nekako trapasto in igrivo. Nato je prišla do naju in začela govoriti in čeprav je nisva razumela, sva ujela pomen preko kretenj, radostnega tona in nasmejanega obraza. Od časa do časa je med obrokom vstala in obiskala druge mize. Videti je bilo, da je povsod, kamor je šla, širila veliko radost. Obnašala se je zelo veselo in očitno ji je bilo všeč, da osrečuje ljudi. Med svojim pohajanjem naokrog je večkrat prišla do naju in enkrat nama je nalila čaj!
       Lastnika sva vprašala, kdo je. Povedal je, da pride dva- ali trikrat na teden, a nikoli zvečer (ura je bila več kot sedem). Ni vedel, zakaj je bila tisti večer tam. Takrat sem pomislil, da bi lahko bila "znanka"*. Neverjetno je bilo, kako je osrečevala ljudi. Vsi so tako svobodno govorili z njo. Z njo pri mizi so bili trije ljudje, ki so se mi ravno tako zdeli "posebni"! V nekem trenutku je govorila z njimi zelo toplo in ljubeče. Ko ni hodila naokoli, je tiho jedla (in ves čas imela na sebi nahrbtnik!). Kar je najbolj zabavno, ko je pojedla, je naročila še nekaj oparjenih cmokov in nato prišla in nama ponudila enega.
       Ko sva odhajala, sva se obrnila k njej, da bi se poslovila in dlani rok je držala sklenjene pred sabo, gesta, ki sva jo vrnila! Ko sva odhajala, sva se čutila "povzdignjenega" duha. Imam "občutek", da je bila Maitreja (ne predstavnik ali govornik) in da je trojica pri mizi bila mojster Jezus, učenec in spet Maitreja! Veva, da tega ni moč potrditi, a tako mislim zato, ker smo malo pred smrtjo Benjamina Crema imeli primere, ko se je Maitreja pojavil kot dve osebi istočasno na istem mestu. Še pomembneje, ta "občutek" se nanaša na nekaj, kar se mi je zgodilo v službi prejšnji dan (glej pismo v rubriki "Znamenja").
       R. S., Burnaby, BC, Kanada.

* Mojstri se manifestirajo na več načinov. Lahko se pojavijo kot nek "znanec" (ang. "familiar"). To je miselna tvorba, ki se zdi popolnoma resnična in skozi katero se lahko izrazijo. Lahko se pojavijo kot moški, ženska, otrok, po svoji volji.

Čudeži vsak dan!

Spoštovani urednik,
21. marca 2018 sem prejela marčevsko izdajo španske različice revije Share International. Ko sem jo prelistala in videla sliko Zadnje večerje v rubriki Znamenja, sem pomislila, da bi jo fotografirala in dala v jedilnico, a sem kasneje, ko sem brala rubriko "Pisma uredniku", spoznala, da je ta slika povezana z zgodbo, kjer je od slike prihajala glasba. [Glej "Nebeška glasba" v rubriki Pisma v marčevski izdaji revije Share International na strani 22 in fotografijo na strani 11.] Imela sem močan razlog, da jo postavim na pravo mesto od trenutka, ko sem jo zagledala; ne le zaradi glasbe, ampak tudi zaradi tega, kar predstavlja z verskega in mističnega vidika in tudi zaradi njene umetniške vrednosti. Tistega dne sem dobila telefon in fotografirala sliko ter nato odšla v fotografski studio, da jo razvijem.
       Naslednjega dne sem se zbudila okrog petih zjutraj. Ker nisem bila zaspana, sem se odločila, da bom gledala televizijo. Nastavila sem jo na tiho, da bi brala novice in da ne bi motila moža, ki je še spal. Zaslišala sem tiho glasbo. Menjala sem kanal, da bi preverila, če prihaja s kanala z novicami, kajti novice predvajajo z glasbo v ozadju. Ker glasba ni prihajala od televizije, sem tiho sedla, poslušala glasbo in bila pozorna. Bila je zelo tiha in nežna. Slišati je bila kot harfa, zelo lepo. Poslušala sem jo kakih dvajset minut, nato povedala možu in on mi je rekel, da je kot nebeška glasba. Fotografirala sem sliko na sveti četrtek [na večer zadnje večerje], tako da je to povezano s temo slike, in ta isti dan sem jo dala v jedilnico. Glasbe nisem več slišala, bi jo pa želela.
       Mislim, da nas vsak nov dan preseneti s čudeži, ki se dogajajo ljudem v takih časih.
       L. M., Kuba.

Ostati odprt za komunikacijo

Spoštovani urednik,
pred nekaj tedni je Maitrejev predstavnik, ki nas kar redno obiskuje, preživel v Informacijskem centru v Amsterdamu kakšno uro in nam govoril. V svojem govoru se je dotaknil mnogo tem: etrskih ravni, etrske snovi, govorjenja ali branja, v smislu: besede se lahko napačno interpretirajo, ampak poslati misli v eter, to je najboljši način komunikacije. Govorili smo tudi o stanju sveta nasploh. Rekel je, da ni več daleč čas, ko bomo videli Maitrejo - to leto. (Na začetku leta, na enem izmed naših predavanj v januarju, je rekel prisotnim: "To je to leto.")
       Čez kak dan ali dva je prišel naš običajni predstavnik mojstra Jezusa; videl je, da imamo kar velik ekran v glavni sobi, ki je obrnjen proti cesti. Na njem prikazujemo predavanja Benjamina Crema (s podnapisi). Od časa do časa imamo ekran v izložbi, a tega že dolgo nismo naredili. Mladi govornik je vprašal, zakaj nimamo ekrana raje v izložbi, kot pa v glavni sobi, obrnjenega proti oknu. "Mimoidoči lahko gledajo DVD, kadarkoli hočejo!" Rekli smo, da bomo to takoj storili, in tudi smo.
       Čez nekaj tednov smo na pol pričakovali Maitrejevega predstavnika, da se bo udeležil predavanja v Centru; ni se pojavil. Kljub temu pa se je kasneje tistega dne, 8. aprila, spet pojavil naš običajni predstavnik mojstra Jezusa in rekel, kako zadovoljen je, da vidi ekran v izložbi. "Dobro! In mimogrede, ali je časopis z osnovnimi informacijami sedaj ... umm ... že na voljo?" Nasmejali smo se, kajti ravno smo razpravljali o naših načrtih, da bomo časopis z osnovnimi informacijami ponovno natisnili! Videti je, da nas vedno drži v pripravljenosti, na najbolj smešen, nežen način.
       Sodelavci, Share International/Nizozemski Informacijski center, Amsterdam, Nizozemska

Kot v sanjah

Spoštovani urednik,
počutila sem se zelo počaščeno, da sem lahko v Parizu slišala Benjamina Crema in zelo me je zanimala revija Share International. Na začetku leta 2000, nekje maja ali junija, sem se peljala s podzemno v Auteuil in prestopila za Jardin du Luxembourg. Mudilo se mi je, ker sem morala še po otroka.
       Nekdo je pristopil do mene in me prosil za denar. Dala sem mu, kar sem imela v žepu. Na hitro me je poljubil na lice. V naglici sem odšla, saj me je Francois, štiriletni otrok, čakal. Tisti večer mi je dal veliko moči, ki je ne morem pozabiti. Bilo je kot v sanjah. Kaj mislite vi, saj se take stvari ne dogajajo v današnjem svetu? Če bi se, bi bil svet zelo drugačen.
       Gospa Lair, Francija.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je moški bil Maitreja.)

Terapija nasmeha

Spoštovani urednik,
junija 2001 sem bila na obisku v Egiptu. Na vlaku na poti v Aleksandrijo sem skozi okno opazila žensko. Hitro je stopala naprej in se ozrla nazaj k meni. Na glavi je imela dolgo tančico, oblečena je bila v tradicionalno egipčansko opravo. Ko sta se najina pogleda ujela, se je tako nasmehnila, da je bil njen nasmeh vse, kar sem videla. Bil je radosten nasmeh, ki mi je v trenutku segel do srca. Bilo je zanimivo, kajti pred tem sem bila žalostna, ker sva se s sopotnikom ravno sporekla. Njen nasmeh je prerezal epizodo bolečine in mi pomagal, da sem se spomnila zdravilnosti nasmeha.
       Lahko, prosim, komentirate?
       M. A. S., San Francisco, Kalifornija, ZDA.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je "ženska" bila Maitreja.)

Nadgradnja

Spoštovani urednik,
21. avgusta 2000 sva s prijateljico napraskali dovolj denarja, da sva kupili vstopnici za koncert Neila Younga v amfiteatru v Starlaku. To je pomenilo, da sva se morali prebiti skozi morje ljudi, če sva hoteli najti prostor za svojo odejo.
       Na moji levi se je pojavil visok, tih moški. Vprašal naju je, če hočeva sedeža blizu odra. Nasmejala sem se in rekla: "Seveda, za kakšno doplačilo?" Vedela sem, da ti sedeži stanejo osemdeset dolarjev. Nasmehnil se je in rekel: "Izvolita ti dve, vedve pa mi dajta vajini." Vzela sem vstopnici in pogledala prijateljico in nato spet moškega, da bi se mu zahvalila. Nikjer ga ni bilo. Izginil je.
       Mi lahko, prosim, poveste, če je bil mojster?
       L. C., Pittsburgh, Pensilvanija, ZDA.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je bil to mojster Jezus.)

Dve izkušnji iste bralke:

Glavni ključ

Spoštovani urednik,
(1) več let nazaj (na koncu devetdesetih) sem v službi delala do poznih ur (okoli enajste zvečer) na osebnem duhovnem pripravništvu, ki sem ga zaključevala. Ko sem prišla dol, da bi odšla iz stavbe, so bila vsa vrata zaklenjena, nisem pa se mogla vrniti z dvigalom v pisarno, da bi koga poklicala.
       Zunaj je bil grozen naliv in nihče ni videl znaka "NA POMOČ", ki sem ga dala na eno izmed oken. Tako sem se namestila na tleh, da bi tam preživela noč. Nenadoma sem zaslišala dvigalo in iz njega je prišel moški v obleki in dežnem plašču. Začela sem ga spraševati, če ve, kako priti ven. Odgovoril je da in pobrala sem torbico, on pa je vpisal kodo na majhno napravo ob steklenih vratih. Visok je bil čez meter osemdeset, bil je zelo čeden in imel je zelo prijazen glas. Ko sva šla proti parkirni hiši za stavbo, sva na kratko govorila. Šla sem čez cesto do garaže, on pa je odšel levo po ulici navzdol. To je bilo čudno, ker so vsi uslužbenci iz stavbe parkirali v tej parkirni hiši. Prišla sem do avta in poslušala, kdaj bo vžgal avto na ulici, saj je lilo kot iz škafa. Stala sem, poslušala in čutila, da se dogaja nekaj sumljivega. Pogledala sem po ulici navzdol, a videti ni bilo nikogar več.
       Več mesecev sem po vseh šestih nadstropjih stavbe preverjala po vseh pisarnah, da bi spet videla tega moškega. Ni mi dalo miru in tega čednega moškega nisem več videla. Prejšnji julij, ko sem začela brati Share International, mi je ta izkušnja spet in spet prihajala na misel in še vedno se sprašujem ...
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je moški bil Maitreja.)

Stari prijatelj

(2) Na začetku devetdesetih sem šla v Morro Bay (v Kaliforniji) na duhovni umik in preživela vikend zatopljena v branje, meditiranje, pisanje in hojo po plaži. Na poti nazaj v Los Angeles sem se ustavila in parkirala na počivališču blizu obale. Ko sem hodila po poti proti morju, je proti meni prihajal par. Ženska, ki je bila videti zelo podobna moji duhovni učiteljici Ann Ree Colton, ki je umrla leta 1984, me je presunila. Ko sva si prišli bliže, je njen nasmeh bil tako ljubeč, da je vse moje bitje napolnil z ljubeznijo in radostjo. Ko sta šla mimo, smo se pozdravili, najine oči so se srečale in njena ljubeča prisotnost je ostala z mano, ko sem bila na plaži, na poti domov in vztrajala še naslednji dan. Je bila to resnična izkušnja ali ne?
       R. M., Glendale, Kalifornija, ZDA.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je "ženska" bila Maitreja in moški mojster Jezus.)

Čudni dogodki

Spoštovani urednik,
maja 2001 sem šla na izlet z delfini blizu Bimina. Bala sem se plavati z njimi, a sem ostala na kljunu čolna. V neki točki sem slišala žvižganje od nekod iz vode. Ni bil običajen zvok delfinov. (1) Ali se je pojavil Maitreja v drugih oblikah? Je to žvižganje prihajalo od Maitreje?
       (2) Nekega dne je sonce popolnoma obkrožila tema in ta krog teme je obkrožala svetloba. Sonce je bilo videti tako majhno, ko je bilo obkroženo s temo in nad čolnom je bila svetloba. Ali veste, kaj je bilo to?
       T. A. G., Lowell, Massachusetts, ZDA.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil: (1) Da. (2) To je bilo znamenje Maitreje.)

Znak ob pravem času

Spoštovani urednik,
29. julija 2001 sva se z možem vračala domov iz St. Annesa. Ko sva peljala mimo prijateljičine hiše, je na zidu stalo mlado dekle in nama mahalo.
       Mož je stopil za trenutek na zavoro, ker sva oba mislila, da skuša prijateljica pritegniti najino pozornost. Ko sva ugotovila, da temu ni tako, sva se peljala naprej. Nato je pred naju, kot strela z jasnega, z nekega parkirišča zapeljal avto z mladim moškim za volanom in naju za las zgrešil.
       Dekle, ki nama je mahalo, naju je upočasnilo in nama, prepričana sem, tistega popoldneva rešilo življenje.
       Moj mož je običajno zelo skeptičen, a želi vedeti, če bi mlado dekle lahko bil najin angel varuh. Sva tistega popoldneva prejela pomoč?
       L. L., Brighouse, W. York, Velika Britanija.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je "mlado dekle" bilo mojster Jezus.)

Vprašanja in odgovori

Na vsakem predavanju, ki ga je imel po svetu, in praktično vsak dan svojega življenja, je Benjamin Creme prejel številna vprašanja, ki pokrivajo široko vrsto tem. Črpamo iz tega velikega vira zapisov in podajamo odgovore BC in njegovega mojstra, ki so nastajali leta in se še niso pojavili v reviji Share International.

Vprašanje: Katere mojstre bo Maitreja omenil ali predstavil ob času razglasitve? (predavanje v Londonu, julij 2011)
       Odgovor: Na dan razglasitve bo predstavil svojo skupino, mojstre. Predstavil bo številne mojstre: mojstra Jezusa, mojstra Morjo, mojstra Kut Humija in še nekaj drugih mojstrov. V ospredje bodo prišli pozneje, eden po eden in javno začeli z delom, kot so delali tajno od leta 1975.

V.: Ko se pojavijo NLP-ji, ali to pomeni, da presvetljujejo ljudi v bližini ali neposredno pod plovilom? (predavanje v Münchnu, oktober 2007)
       O.: Ne, ko so vidni, ne presvetljujejo ljudi.

V.: Se lahko Maitreja prikaže v več ali različnih telesih sočasno?
       O.: Da.

V.: Lahko obstaja v več fizičnih telesih sočasno?
       O.: Da. Ne predstavljate si, o kakšnem človeku govorite!

V.: Je na Maitrejevi roki podoba zvezde? Če je, kaj pomeni?
       O.: Mislite na senco na fotografiji njegove roke? Ne, ni zvezde, samo senca je.

V.: Kakšna je razlika med razsvetljenjem in posvečenjem?
       O.: Hiter odgovor je, da je razsvetljenje posledica posvečenja. In zmožnost prejema posvečenja je posledica postopnega razsvetljenja. Proti koncu našega potovanja inkarnacije, v zadnjih 20 do 30 življenjih, število življenj je odvisno od vsake osebe, gremo skozi pet posvečenj.

V.: So vsi mojstri na našem planetu v nefizičnih telesih?
       O.: Mnogi mojstri na našem planetu so v etrskih telesih, vendar sta sedaj približno dve tretjini v gostih fizičnih telesih in ena tretjina v etrskih telesih.

V.: So ljudje na drugih planetih bolj razvitih od ljudi na Zemlji?
       O.: To ni zelo razvit planet. Vsi planeti so naseljeni; mnogi so bolj razviti od nas. So planeti, kjer je skoraj vsak v celoti razsvetljen mojster.

V.: Svetlobni križi in svetlobne podobe na stavbah in oknih se pojavljajo po vsem svetu. Je njihov učinek enak, kot pri žitnih krogih? Ali energija ostane, če ni sončne svetlobe in posameznik ne more videti svetlobnega križa na steklu?
       O.: Žitni krogi nastanejo v nekaj sekundah. Vesoljski bratje imajo v mislih vzorec, in, ko je pripravljen, se nato njihovi instrumenti avtomatsko odzovejo in ustvarijo podobe v žitu z ukrivljanjem stebel rastlin na poljih spodaj.
       Svetlobni križi imajo drugačno funkcijo od žitnih krogov ter nastanejo s soncem. Pojavijo se le, ko sije sonce in mečejo odsev na bližnje stavbe v različnih podobah, kot so križi ali krogi. Po obliki se zelo razlikujejo in so vidni po vsem svetu. Ustvarjajo jih vesoljski bratje v sodelovanju z Maitrejo. Maitreja svetuje vesoljskim bratom, kje naj jih naredijo in lahko so na celotni steni velikih stavb, včasih pa le dva ali trije na manjši hiši.

V.: Kako se bo zavest ljudi spremenila v prihodnosti? Trenutno se ljudje in politiki ezoteriki posmehujejo.
       O.: To je veliko vprašanje, toda, v osnovi, so zdaj v svetu prisotne številne močne energije, ki bodo spremenile zavest ljudi. Ne takoj, ampak energije bodo postopoma povzročile velikansko spremembo v človeški zavesti.

V.: Je vsak človek potencialno telepat?
       O.: Prihaja čas, ko bo vse sporazumevanje potekalo telepatsko. Vse klepetanje ob kavi se bo končalo. Svet bo tišji. Ne takoj, ampak sčasoma.

V.: Ali mislite, da se resnično poznamo?
       O.: Človeštvo se mora naučiti spoštovati se kot duhovno bitje. Maitreja in mojstri so nam prišli pomagat, da bomo to dejstvo uvideli in sprejeli.

V.: Kako naj vemo, kdo je Maitreja - ljudje lahko trdijo, da so on? Kako naj prepoznamo resničnega Maitrejo?
       O.: Vaša intuicija vam bo povedala; Maitrejo vam pomaga prepoznati duhovna izkušnja.
       Poznam številne ljudi, ki mislijo, da so Maitreja; množično so trkali na moja vrata. Vprašal sem jih, zakaj mislijo, da so Maitreja. Nek moški je odgovoril, da misli, da je Maitreja, ker je fizično zelo močan. Rekel je, da je star 45, ampak da ima telo 19-letnika. Ravno je prehodil 30 kilometrov do moje hiše. Ko sem ga vprašal, kako bo spremenil svet, je odgovoril, da bo to storil prek športne vadbe! Z njim sem se pogovarjal kakšnih pet minut in mu pojasnil, kakšne so Maitrejeve resnične naloge in tako naprej, in to je očitno pobilo njegovo navdušenje. Ko sem ga vprašal, če bo pešačil tudi nazaj, dodatnih 30 kilometrov. Odgovoril je, da ne, da bo verjetno šel z avtobusom.
       Drugi mladi moški me je poklical po telefonu in rekel, da mi lahko pove, kje in kdo je Kristus, če želim vedeti. "Da, če ste mi pripravljeni povedati," sem odgovoril. "No," je rekel, "ali sem Kristus jaz, ali pa je moj brat!" Pojasnil sem mu zakaj Kristus ne more biti on niti njegov brat in je odgovoril: "Gospod Creme, z mojih ramen ste odstranili tako velikansko breme!" Čez teden ali dva je ponovno poklical. Vprašal je, če se ga spominjam in dodal, da bi mi rad povedal še nekaj resnično pomembnega. "Res vem, kdo je Kristus." "Kaj res?" "Da, zagotovo je moj brat!"