Oblikovanje prihodnosti
Mojster –, prek Benjamina Crema, 11. november 2007

Proti koncu dobe in ob začetku novega kozmičnega cikla začenja vse razpadati. Stari in preizkušeni načini življenja ne delujejo več ali pa ne izpolnjujejo več potreb napredujočega človeštva. Gotovost se umakne negotovosti, poznano izgubi prepričljivost, človek je zmeden, izgubljen in prestrašen. Tako je tudi danes, ko zbegani stojimo v prehodni fazi med staro dobo Rib in novo dobo Vodnarja.
       Vodnarjeva doba bo trajala približno 2350 let in bo, ko se bodo energije skozi stoletja okrepile, človeku prinesla veliko koristnega. Danes pa energije Rib, izrabljene, vendar ne presežene, še vedno nadzirajo in določajo misli in dejanja večine ljudi. Ker je tako, so danes milijoni ljudi ujetniki dejanj tistih voditeljev, ki vladajo močnim in vplivnim narodom sedanjega časa. Tako je to čas prevratov in nemira, disharmonije in prepirov.
       Lahko ste gotovi, da ta čas ne bo več dolgo trajal. Mi, vaši starejši bratje, že sedaj vidimo znamenja sprememb. Jasno vidimo obrise razmer, ki so povsem drugačne od teh, ki trenutno prevladujejo. Vidimo svet v miru, svet, v katerem vlada pravičnost, v katerem svoboda krasi življenja moških in žensk vsepovsod. Vemo, da so sedanje bolezni prehodne in minljive, da ni več daleč čas, ko bo svetloba nove zore osvetlila življenja ljudi in jih spodbudila k dejanjem. Vemo tudi to, da so ljudje v svojih srcih pripravljeni in da si želijo sprememb, da se bodo odzvali goreče in z voljo; čakajo le še na navdih in vodstvo.
       Maitreja je željan ponuditi navdih in vodstvo v polni meri in še več kot to, ko čaka na določeno uro, ki mu skladno s karmičnim zakonom omogoča narediti naslednji korak.
       Takrat bo Veliki gospod vsem na očeh stopil na človeško področje. Takrat bo izzval domneve tistih, ki imajo moč in bogastvo. Maitreja bo spregovoril za milijone ljudi, ki nimajo svojega glasu, za tiste, ki iz dneva v dan živijo v bedi in lakoti, za tiste, ki propadajo v zaporih sveta, ker so si drznili izzvati odredbe »boljših«.
       Spregovoril bo za vse ljudi, ki ljubijo pravico in svobodo, svoj glas bo povzdignil za njihovo stvar. Obvladal bo jezo tistih, ki vladajo z vojno; za vse čase bo zaprl vrata, skozi katera vstopa vojna, ki onečašča kraljevino ljudi. Vse to bo uresničil prek ljudi in tako bo vzpostavil razum in mir na Zemlji. Mirno in z namenom pripravlja zlato prihodnost, dediščino človeštva, in zbira »sijoče luči«, moške in ženske, ki bodo to prihodnost oblikovali.

Vsak mesec si želimo pisati o vsem, kar je treba povedati: o vsem, kar zahteva našo pozornost; toliko stvari je, ki bi se jih morali vsi zavedati. Težko je izpustiti krize, situacije in zadeve, ki nujno zahtevajo rešitve. Celotna območja sveta potrebujejo dobronamerne ljudi, da sprejmejo ustrezne ukrepe v njihovem imenu. Novembrska številka ni izjema; predstavitev dobrega, problematičnega, rešitev, nazadovanja in napredka. Toliko je za povedati s toliko priložnostmi za služenje – zato ta številka na osemindvajsetih straneh namesto običajnih štiriindvajsetih strani.
       Mojster Benjamina Crema gre v bistvo stvari: razpad starega reda in vprašanje, kaj ga bo nadomestilo. Kot pravi: »Tako je to čas prevratov in nemira, disharmonije in prepirov.« Toda preden lahko nastopi obup, (mojster) naslika lepo prihodnost v njenih normah pravičnosti, svobode in miru. V istem članku »Oblikovanje prihodnosti« pove, kako deluje Maitreja: On bo »izzval domneve tistih, ki imajo moč in bogastvo. Maitreja bo spregovoril za milijone ljudi, ki nimajo svojega glasu, za tiste, ki iz dneva v dan živijo v bedi in lakoti, za tiste, ki propadajo v zaporih sveta, ker so si drznili izzvati odredbe 'boljših'. Spregovoril bo za vse ljudi, ki ljubijo pravico in svobodo, svoj glas bo povzdignil za njihovo stvar. Obvladal bo jezo tistih, ki vladajo z vojno; za vse čase bo zaprl vrata, skozi katera vstopa vojna, ki onečašča kraljevino ljudi.«
       Eden od naših francoskih dopisnikov, Luc Guillory, izpostavlja analizo Thoma Hartmanna o ameriški slabosti – nečednem vplivu oligarhije na demokracijo, institucije države in njeno prihodnost. V drugi recenziji knjige Pomembnejši ste, kot mislite se norveška dopisnica Ana Bie osredotoča na vlogo, ki jo lahko vsak igra v medsebojno povezanem svetu in prispeva k verižni reakciji pozitivnih sprememb. Trend po vsem svetu je naraščajoče razočaranje zaradi nenehnih konfliktov, v porastu je temu primerno gibanje proti jedrski eskalaciji.
       Kaj je meditacija in zakaj jo izvajati? Benjamin Creme, njegov mojster in Maitreja razlagajo v navdihujoči kompilaciji. Članek o napredku telemedicine v podeželski Keniji razkriva, kako se morajo države v razvoju boriti za zdravstveno varstvo in druge osnovne pravice. Papež, generalni sekretar ZN, mladi podnebni aktivisti po vsem svetu in profesor Jeffrey Sachs vsi pozivajo nas, človeštvo, naj se spametujemo in najdemo rešitve, ki bodo rešile naš planet in naša življenja. V svojih pozivih opozarjajo na nujnost.
       Bralci revije Share International vedo, da bo Maitreja kljub trenutni krizi prek človeštva dosegel prihodnost, po kateri vsi hrepenimo. Tudi zdaj dela in pripravlja »zlato prihodnost, dediščino človeštva«.

Pri ozaveščanju ljudi, da živimo na istem planetu, se nič ne more primerjati s podnebno krizo. Vojne, celo mednarodni konflikti, so običajno regijsko omejeni. Gospodarski upadi so včasih celo tako omejeni znotraj nacionalnih meja, da jih ne čutijo niti v sosednjih državah: pomislite na severnokorejsko lakoto (t. i. marš trpljenja) konec devetdesetih let, ki ni imela nikakršnega vpliva na južnokorejsko gospodarstvo.
       Včasih je podobno veljalo tudi za podnebne katastrofe. Ljudje, ki so živeli na varnih in udobnih področjih, so na zaradi oddaljenih neviht trpeče gledali s sočutjem. Danes pa skorajda vsi občutimo posledice podnebne krize, čeprav na različne načine.
       Čeprav se leto 2022 še ni izteklo, je, kar se tiče podnebnega trpljenja, rekordno.
       V ZDA je orkan Ian povzročil nekaj najmočnejših nevihtnih sunkov v zgodovini Floride, ob zahodni obali države se je morje dvignilo za več kot pol metra. Ian se je pojavil tesno za petami orkana Fiona, ki je opustošil Karibe in Kanado.
       V Aziji je tajfun Hinnamnor povzročil obsežne poplave v Južni Koreji, tajfun Nanmadol pa je zahteval evakuacijo devetih milijonov ljudi na Japonskem. Tajfun Noru je prinesel opustošenje Vietnamu in Filipinom. Neprimerljivo monsunsko deževje je kasneje poleti povzročilo poplavo tretjine Pakistana.
       Evropa je doživela rekordno število požarov v naravi, ki so uničili 660.000 hektarjev. Samo julija je vročinski val povzročil smrt 53.000 ljudi.
       Suša je povzročila hudo lakoto v Vzhodni Afriki, drugje na kontinentu pa je prišlo do obsežnih poplav, ki so prizadele Južni Sudan, Nigerijo, Kongo in Burundi.
       V Latinski Ameriki se v Andih talijo ledeniki, Čile prestaja trinajstletno mega sušo, v prvi polovici leta je krčenje gozdov v porečju Amazonke potekalo v rekordnem tempu.
       Medtem manjši otoki Indijskega in Tihega oceana postajajo vsak dan še manjši.
       Lani je medvladno omizje o proučevanju podnebnih sprememb zaključilo, da je 85 odstotkov svetovne populacije prizadete zaradi podnebnih sprememb. Za letošnje leto so ocenili, da je 40 odstotkov svetovne populacije »zelo ranljive« za podnebne spremembe.
       »Zelo ranljivi« ima na različnih področjih različen pomen. Nekatere ljudi voda poplavlja, drugi je nimajo dovolj. Požari v naravi uničujejo hiše in življenja na enem delu sveta, medtem imajo na drugem koncu enak učinek orkani. Ne glede na to, kako različne so lahko te naravne katastrofe, jih en dejavnik naredi še mnogokrat hujše: vse večje količine ogljika v atmosferi.
       Tudi odzivi na te katastrofe so bili različni. Bogatejše države se lahko odzivajo hitreje in bolj učinkovito od revnejših držav.
       Denar ne more ustaviti orkanov ali tajfunov, gotovo pa lahko pomaga zaščititi ljudi pred temi pojavi in hitreje sanirati uničenje.
       Kljub tem razlikam nas podnebne spremembe povezujejo v planetarnem trpljenju. Pri mobilizaciji virov, znanstvenih raziskav in humanitarnih naporov za odkritje zdravila, bi morale imeti primerljiv učinek z epidemijo kovida-19.
       Vendar pa se to pri podnebni krizi ni zgodilo.
       Res je, države so se leta 2015 zbrale v Parizu in se zavezale k zmanjšanju izpustov ogljika. Večina držav je kasneje pristala na to, da bo do leta 2050 dosegla ogljično nevtralnost. To površno soglasje prikriva nekatere povsem različne pristope. Najpomembnejša razlika je med bogatimi državami globalnega severa in najrevnejšimi globalnega juga.
       Leta 2009 so se bogate države zavezale, da bodo kot pomoč pri prehodu v čistejšo energijsko prihodnost svetu v razvoju poslale 100 milijard dolarjev letno. Bogate države so obljubile, da bodo ta cilj dosegle do leta 2020. To se ni zgodilo. V najboljšem primeru so leta 2019 dosegle 80 milijard, pri čemer je to številko potrebno zmanjšati zaradi vključitve razvojne podpore, ki ni povezana s podnebjem, pa tudi zaradi tržnih obresti, kar je le prispevalo k skupnemu dolgu revnejših držav.
       Pa tudi omenjeni znesek 100 milijard dolarjev niti približno ne zadostuje. G7 denimo ugotavlja, da bi račun za infrastrukturo za čisto energijo v svetu v razvoju, znašal najmanj bilijon dolarjev letno. Medtem bogate države bodisi vlagajo milijarde v svoj prehod na čisto energijo – ZDA, EU, Kitajska – ali pa ne počnejo ničesar, kot denimo Rusija. Ni skupnih naporov za sodelovanje pri reševanju podnebne krize.
       Morda boste pomislili: prav, od kod pa naj bi prišel ves ta denar? Bilijoni dolarjev je veliko denarja. In mar nismo pravkar porabili veliko denarja za spopad s kovidom?
       Aktivist za podnebno pravičnost Tom Athanasiou je pokazal na številne vire denarja. Prvič, vladne subvencije v podporo pridobivanju in produkciji fosilnih goriv, pa tudi za druge okolju destruktivne aktivnosti, na letni ravni znašajo najmanj 1,8 bilijona dolarjev. Stroški za vojsko so presegli 2 bilijona dolarjev letno. Prevozi najbogatejših bi lahko presegli 2,5 bilijona dolarjev letno. Najrevnejše države seveda plačujejo visoke obresti na svoje dolgove, ki znašajo več kot 11 bilijonov dolarjev.
       Veliko razlogov je, zakaj bi globalni sever prenesel ta denar na globalni jug, da bi lahko nadomestili današnje tehnologije, ki onesnažujejo. Najprej, podnebna kriza je nastopila zaradi ogljičnih izpustov najbogatejših držav, ki so odgovorne za približno polovico vseh izpustov po letu 1850 in četrtino vseh izpustov od leta 1990. Države, ki so jih podnebne katastrofe najbolj prizadele, denimo Pakistan in Etiopija, so k temu problemu prispevale le zelo majhen delež. Nadalje, zaveze globalnega severa o ogljični nevtralnosti, ne glede na to, kako ambiciozne so, temeljijo na prenosu ogljično intenzivnih tehnologij in kmetijstva v svet v razvoju. To je zanka novih zelenih dogovorov najbogatejših držav. Plačilo podnebnih reparacij jugu pomaga pri razreševanju teh zank.
       Podnebna kriza je največji skupnostni izziv, s katerim se je soočilo človeštvo, odkar je pričelo hoditi po dveh nogah. Edini smiselni odziv na ta izziv je pravičnost, ki od najbogatejših držav terja, da podajo roko najrevnejšim. Planet nas preizkuša. Inteligenca in raba tehnologije sta neobhodna, vendar nezadostna odgovora. Le sočutje in sodelovanje nas bo povedlo iz mrtvega rokava fosilnih goriv in prekomernega potrošništva.
       (vir: commondreams.org; prvič objavljeno v Hankyorehu)

Meditacija in duša - kompilacija

Zakaj je meditacija tako pomembna?
       Duša je resničnost, ne moški ali ženska. Fizična raven je resnična iz lastnega zornega kota, iz zornega kota duše pa ni resnična, je relativna. Naša težava je, da jo jemljemo kot celoto, medtem ko je le relativen del veliko večje celote. Del ne more videti celote, celota pa vidi del – in različne dele. Z vidika duše je njen napor pri vedno novem utelešanju v ustvarjanju vrste teles, ki bodo postopoma zgradila most in združila, kar je bilo fragmentirano. Involucijski proces spusta v materijo se obrne in prihaja do poduhovljanja materije.
       Materijo poduhovljamo prek svojih teles. Duša ustvari vrsto teles – ob vsakem utelešenju na višjem obratu spirale, na višji vibracijski stopnji (če gre vse v redu) – dokler nimamo telesa, prek katerega se duša lahko izrazi brez prevelikih omejitev in nazadnje brez kakršnihkoli omejitev.
       Meditacija je proces, ki to sproži. Zato je v vsaki religiji in v vsakem urjenju temelj vseh poti vzpona takšna ali drugačna meditacija. Morda to ni transmisijska meditacija ali različne meditacije, ki ste jih spoznali ali o njih brali, vendar pa se mora zgoditi neka oblika meditacije, uskladitve z dušo in njeno naravo, ker je duša tista, ki se je utelesila. Duši se ni mogoče izogniti ali jo zaobiti. Duša je resničnost. To resničnost je treba prepoznati; metoda, s katero jo prepoznamo, pa je ustvarjanje mostu, ustvarjanje poti vrnitve.
       (Benjamin Creme, Maitrejevo poslanstvo, tretja knjiga)

Naše znanje o duši je doslej prihajalo iz verskih besedil. Ta so v človeku puščala vtis, da je duša odmaknjena od njega, nekaj, kar je treba prepoznati in častiti od daleč. Toda, ko človek napreduje, prihaja do spoznanja, da je duša on sam, višji in čistejši del njega, vendar kljub vsemu on sam. Tako človek s poglabljanjem vedenja o svojem resničnem bitju in namenu napreduje.
       Danes se na tisoče ljudi zaveda, da opravljajo takšno potovanje; zanje se pomen življenja poglablja in iščejo višje znanje in izkušnje. Tako se sčasoma obrnejo k meditaciji in prek te prakse postane véliko odkritje njihovo. Korak za korakom z gotovostjo vedo, da so duše, da duša ni neka oddaljena ideja, ampak prav njihovo bitje.
       Postopoma se tempo njihovega življenja spreminja, globlji namen in pomen pa utrdita vse, kar počnejo. S tem, ko človek odseva vse več in več božanskosti in modrosti duše, napreduje na svojem potovanju k popolnosti.
       (Mojster Benjamina Crema v članku »Pot vzpona«)

Meditacija je bolj ali manj znanstven način (odvisno od meditacije) vzpostavljanja stika in postopnega zlivanja z dušo, da se le-ta lahko čisto in močno izrazi na fizični ravni. Te posameznike dojemamo kot ljudi, ki izžarevajo namen in smoter. To so na primer izjemno ustvarjalni umetniki, znanstveniki, politiki in učitelji. Tem ljudem zelo očitno vlada sila, ki je povsem drugačna od navadne. Zaradi energije duše, ki teče preko njih, so ustvarjalna bitja, ki bogatijo našo kulturo in civilizacijo.
       Transmisijska meditacija je najpreprostejša metoda za dosego stika z dušo, kar jih poznam. Mnoge metode zahtevajo, da posameznik razvije zelo osredotočeno umsko aktivnost, ki pa je večina ljudi ne more doseči. Kar ljudje imenujejo meditacija, pogosto ni meditacija, ampak preprosto koncentracija ali pa le sanjarjenje. Obstaja pet stopenj meditacije in vsaka postopoma vodi v naslednjo: koncentracija, meditacija, kontemplacija, iluminacija in inspiracija.
       (Benjamin Creme, Transmisija – meditacija za novo dobo)

Nihče vas ne more voditi. Rojeni ste, da se zavedate sebe, da poznate mojstra v sebi. Vaš notranji prostor je svét. Tam se vse stvari, vsi problemi, razblinijo. Tja greste, ko drugim rečete, da ste utrujeni, prestrašeni in »česa do grla siti«, ko želite, da vas pustijo pri miru, da najdete svoj prostor. »Ta prostor vam je bil dan zato, da bi se zmeda in kaos okoli vas razblinila. Tega prostora nikoli nikomur ne smete prepustiti, razen svojemu resničnemu sebstvu. Meditacija je v resnici potovanje nazaj v ta prostor, da bi našli mir in srečo.«
       (Maitreja, Maitrejevi nauki – Zakoni življenja)

Darwin in vsi tisti, ki so pravilno sledili njegovi misli, opisujejo le človekov zunanji, fizični razvoj, v veliki meri pa zanemarjajo dejstvo, da vsi razvijamo svojo zavest. Človeško telo je skoraj dovršeno, le malo se mora še razviti. Z vidika zavesti pa je človek naredil šele prve korake proti razcvetu, ki bo dokazal, da je človek resnično božanski, da je duša v inkarnaciji. Nekega dne bo znanost dokazala obstoj duše, to dejstvo bo postalo splošno sprejeto in stare delitve bodo zaceljene.
       (Mojster Benjamina Crema v članku »Evolucija proti kreacionizmu«)

Pravi namen meditacije je vzpostaviti stik in usklajenost s svojo dušo. Prek meditacije zgradite most, kanal svetlobe med fizičnimi možgani in svojo dušo. V sanskrtu se imenuje antahkarana. Skozi antahkarano se energija duše preliva v njen »vehikel«. Pri meditaciji gre za to, da duša postopoma prežame posameznika. Postopoma postanete prežeti z energijo svoje duše, to je z energijo namena, kvaliteto ljubezni in vidikom inteligence duše.
       (Benjamin Creme, Ponovni prihod Kristusa in mojstrov modrosti)

To sliko z naslovom Antahkarana je Benjamin Creme naslikal leta 1968. Antahkarana predstavlja kanal ali most svetlobe, ki se prek meditacije oblikuje med osebnostjo in dušo.

V vseh ljudeh prebiva bog. Ta bog je vaše resnično sebstvo. Moja naloga bo, da v vas sprostim to božansko bitje in tako izpolnim božanski načrt.
       Nič ni preprostejšega od boga, kajti to božansko počelo prebiva v ozadju vseh stvari. Ko bo človek to uvidel, bo dosegel svojo resnično veličino in nato bo iz njega tekel ustvarjalni tok. Moj načrt je, da vam korak za korakom pokažem, kako izraziti to božansko počelo, in da vas tako vodim k vašemu izvoru.
       (Maitreja, iz sporočila št. 54)

Človek je v bistvu duša, popoln odsev boga. Skozi številne inkarnacije skozi neštete dobe si prizadeva izraziti svojo božansko naravo v času in prostoru. Ustvari si dvojnika na fizični ravni in skozi proces evolucije poskuša doseči popolnost. Tako se izpolnjuje božji načrt.
       Ključ razvoja je aspiracija. V vsakem človeku je navzoča želja po popolnosti in nuja, da izrazimo dobro, lepo in resnično – lastnosti duše. Nihče, pa naj dela še toliko napak, ni brez želje po izboljšanju, kakorkoli že se ta želja izraža. Nikogar ni, ki ne bi imel tega hrepenenja.
       Kako potemtakem pojasniti človekove zmote, njegovo nasilje in sovraštvo? Odgovor je v človekovem edinstvenem položaju, v njem se stikata duh in materija, in napetosti, ki jo povzroča njuno vzajemno delovanje. Človek je neumrljiva duša, potopljena v materijo, in je tako podvržen omejitvam, ki mu jih materija nalaga. V svojem prizadevanju za popolnost mora ta par polov svoje narave popolnoma združiti in razrešiti.
       (Mojster Benjamina Crema v članku »Pari nasprotij«)

Prek meditacije se stik z dušo poglablja in krepi, postopno privede do prežetja osebnosti z dušo. Energije in kvalitete duše – duhovna volja, ljubezen in inteligenca – se vse bolj izražajo prek osebnosti, do trenutka, ko je njuna združitev dosežena.
       (Benjamin Creme, Maitrejevo poslanstvo, prva knjiga)

Prišel je čas, da se začne proces spremembe, da se življenje ljudi preobrazi tako, da bo bog v človeku zasijal. Tega, prijatelji moji, ni težko doseči, kajti v vseh vas prebiva božansko bitje. Moja naloga bo, da iz vas prikličem to sijočo svetlobo in vas popeljem k njenemu izvoru.
       (Maitreja, iz sporočila št. 74)

Da bi dušo vse bolj uvajali v človekovo življenje, imamo dva procesa – meditacijo in služenje. Z ničemer ne moremo priklicati duše bolj kot z meditacijo in služenjem. To sta dani orodji, pot, da postanemo prežeti z dušo. Prežemanje z dušo je zelo počasno, razvija se malo po malem. Vendar se človek z vsakim življenjem bolj približa duši. Lahko se zgodi nekaj zelo lenobnih ali nazadujočih življenj in tedaj ni kaj dosti pridobljenega. Če pa gre vse dobro, duša posreduje svojo svetlobo človeku.
       Ko oseba meditira in služi na pravilen način, altruistično, brez občutka lastnega jaza, samodejno vsrka svetlobo iz duše, ki jo v svoji meditaciji ves čas kliče. Duša daje svojo svetlobo razvijajočemu se posamezniku in telesa se spremenijo. Na koncu potovanja je posameznik popolnoma subatomski oziroma svetloben.
       (Benjamin Creme, Zbiranje sil svetlobe)

Pred vsemi širitvami zavesti so obdobja napetosti in sedanjemu času konfliktov in težav, skozi katere se prebija človeštvo, bo sledilo obdobje miru in ravnovesja, ki bo postavilo prizorišče za postopen razcvet intuicije. Ko se bo to zgodilo, bo človek neposredno, nedvomno, spoznal svojo pravo naravo, naravo duše, ustvarjene po podobi boga.
       (Mojster Benjamina Crema v članku »Razum in intuicija«)

Moj nauk vam bo pokazal, da na tem svetu ni ničesar, česar človek ne bi mogel doseči, če bi bilo potrebno. Človek je bog in da bi njegova božanskost vzcvetela je potrebno le, da jo izrazi. Moja prisotnost vas bo prepričala, da je to tako, kajti moji bratje, mojstri modrosti, in jaz vam bomo pokazali čudesa vaše božanske narave. Tako boste zaznali svoje zmožnosti in rasli v svetlobi.
       (Maitreja, iz sporočila št. 71)

Meditacija ostaja kraljevska pot vzpostavljanja stika z dušo, ko pa je ta enkrat dosežen, resničnega aspiranta za učenstvo pot naprej vodi skozi sprejetje, tudi, življenja služenja. Notranji in zunanji fokus je potrebno uravnotežiti in stopiti na neskončno pot, na pot služenja, ki kliče vse resnične božje sinove od najnižjega učenca do Kristusa in naprej. Ista potreba po služenju logos žene v manifestacijo, nam pa daje življenje.
       (Benjamin Creme, Maitrejevo poslanstvo, prva knjiga)

Rad bi vam pokazal nov način življenja, način, ki temelji na prirojenem bratstvu človeka, na njegovi sposobnosti ljubiti in deliti z drugimi in na božanskosti kot njegovem bistvu. Postajati božanski je preprost, naraven proces, ki je prosto dostopen vsem ljudem. To je proces sproščanja tistega boga, ki od vsega začetka prebiva v vas. Moja obljuba je naslednja: če ste mi voljni slediti v novi čas, bom za vas sprostil vašo božansko naravo.
       (Maitreja, iz sporočila št. 28)

Svet se prebuja in spoznava resnico o človekovem obstoju: Človek je božanski, je zunanji izraz njegove prave resničnosti kot duše. V vseh preizkušnjah ga je njegova duša varovala in mu kazala pot. Duša nikoli ni bila odsotna v bitkah, v visokih prizadevanjih ali obotavljivih naporih. Človek in duša sta eno. Takšna je resnica, ki čaka, da jo človek odkritje. Duša čaka na to svitajoče se razodetje. Človek je na koncu svojega življenjskega vajeništva. Duša odslej vodi višjo in jasnejšo pot.
       (Mojster Benjamina Crema v članku »Manjkajoči člen«)

Znamenja na nebu

Južni Pacifik – V noči na 18. junij 2021 je več očividcev na otokih južnega Pacifika – vključno s Fidžijem, Samoo, Tokelaujem in Novo Kaledonijo – opazovalo in posnelo videoposnetke sijočega letečega predmeta, kako ustvarja ogromno spiralo na nebu. Posnetek, objavljen na družbenih omrežjih, prikazuje spiralo, ki se nekaj sekund veča, nato pa izgine. (Znanstveniki v Novi Kaledoniji so – ne da bi predložili dokaze – trdili, da je bil to pojav stopenjskega izpusta plinov kitajske rakete. Decembra 2009 se je nad Norveško za 15 minut pojavila podobna, vendar bolj barvita spirala, ki so jo po štirih dneh molka razložili kot spodletelo rusko raketo. Vendar pa je mojster Benjamina Crema potrdil, da je bila to v resnici manifestacija Maitrejeve »zvezde«.)
(vir: strangesounds.org)

Ta fotografija Sebastiana Grafa iz leta 1997 prikazuje blagoslov mojstra Jezusa.

Skulptura teleta je bila fotografirana med božičem in novim letom leta 2005 v Workumu v Frieslandiji (severna Nizozemska). Na fotografiji je viden Maitrejev blagoslov.
(Bert Schottert, Amsterdam, Nizozemska)

ZDA – V noči na 12. avgust 2022 so piloti na potniškem letalu, ki je letelo nad Severno Karolino, opazili in fotografirali skrivnostne sijoče, utripajoče leteče predmete na visoki višini, ki so dozdevno dosegali enako hitrost kot letalo in se občasno premikali z ene strani na drugo.
(vir: ufosightingsdaily.com) (slika je objavljena z dovoljenjem)

ZDA – V noči na 13. avgust 2022 je očividec v Buxtonu v državi Maine opazil in posnel video zvezdi podobnega predmeta na nizki višini, ki je letel proti očividcu in se spremenil v barvit trikoten predmet z več lučmi, ki je približno tri minute lebdel.
(vir: nuforc.org)

ZDA – 10. avgusta 2022 je očividec v Hidden Valley Lakeu v Kaliforniji opazil in fotografiral bleščeč, tih, zvezdi podoben leteč predmet, ki je lebdel nad bližnjo goro. Po nekaj minutah se je »povzpel višje, dokler ga nisem izgubil izpred oči,« je poročal očividec.
(vir: mufon.com)

Italija – V noči na 10. avgust 2022 je očividec v Rimu opazil in fotografiral plovilo v obliki diska z več lučmi, ki je po navedbah očividca »pustilo sled«.
(vir: nuforc.org)

»Spopad arogance«
intervju s profesorjem Jeffreyjem Sachsom

Profesor Jeffrey Sachs je ameriški ekonomist, akademik in analitik javne politike. Znan je po svojem delu na področju trajnostnega razvoja, gospodarskega razvoja in boja proti revščini. Felicity Eliot se je 9. oktobra 2022 z njim pogovarjala za Share International.
       Share International: Prevladujoča pripoved o vojni v Ukrajini gre takole: ena stran je čisto zlo, druga stran je samo dobro. Zdrava pamet in zgodovina se morda ne bi strinjali. Kako na to gledate vi?
       Jeffrey Sachs: To je vojna med dvema velesilama z Ukrajino v sredini. Na eni strani želijo Združene države Amerike svojo vojaško zvezo NATO potisniti ne le do meje z Rusijo, ampak tudi do Črnega morja. Rusija že 30 let govori: »Nehajte pomikati svojo vojaško zvezo proti vzhodu.« Po drugi strani se Rusija po razpadu Sovjetske zveze leta 1991, ko je Ukrajina postala neodvisna država, nenehno spopada in vodi obmejne vojne. Ukrajina je vojna z dvema različnima vidikoma. Prvi je notranja delitev politike v Ukrajini – ukrajinsko govoreči zahod in rusko govoreči jugovzhod. Tam so napetosti prisotne že od leta 1991. Nato pa so Združene države Amerike na zelo provokativen način vtaknile nos v to situacijo, ko so leta 2008 izjavile, da bo Ukrajina postala del vojaške zveze pod vodstvom ZDA, kar se mi zdi katastrofalno. Evropski voditelji so vedeli, da je to nepremišljeno in provokativno, vendar so ZDA tako močne, da dosežejo svoje, evropski voditelji pa v javnosti ne govorijo tega, kar govorijo zasebno.
       To se je leta 2014 še poslabšalo. Proruski predsednik Viktor Janukovič, ki je vzdrževal nekakšno občutljivo stabilnost, je dejal, da bi morala biti Ukrajina nevtralna. Vendar so ga strmoglavili. Po zahodni zgodbi so ga strmoglavili množični javni protesti. Po ruski različici je bil odstavljen z državnim udarom, ki so ga vodile ZDA.

S. I.: Ali je v teh stališčih kaj resnice?

J. S.: Da. V obeh stališčih je nekaj resnice, saj so bile ZDA leta 2014 močno vpletene v organiziranje protestnih gibanj – financirale so jih.
       Združene države se veliko vmešavajo v posle drugih ter ustvarjajo provokacije in škodo. A o tem ne slišite, ker osrednji zahodni mediji o tem ne govorijo. Tako je veliko propagande, ameriška vlada pa je zelo močna in ne želi, da bi bilo karkoli od tega znano.
       Rezultat tega je bil, da je bil leta 2014 odstavljen proruski ukrajinski predsednik. Ta dogodek je popolnoma destabiliziral Ukrajino tako v notranjem kot v mednarodnem pogledu, saj je nova proameriška ukrajinska vlada napovedala, da se želi pridružiti zvezi NATO.

S. I.: Kako so se odzvale ZDA?

J. S.: Uslužno so začele sipati milijarde dolarjev v oborožitev. Rusi so ves čas govorili: »Ne delajte tega!« Rusija je Krim vzela nazaj, ker je tam njihovo pomorsko oporišče in ker je tam rusko govoreče prebivalstvo. ZDA so stvari še zaostrile. Dejansko smo že leta 2014 začeli posredniško vojno. In ker na obeh straneh nimamo razumnih ljudi, so se stvari samo še poslabšale.
       Leta 2021 je Putin dejal: »Oborožujete našo sosedo, to je neverjetno provokativno. Zaustaviti moramo širitev NATA – to je ključna grožnja naši varnosti.« Odziv ZDA je bil: »Z vami se nam ni treba pogovarjati.« To je bil konec diplomacije. In februarja letos je Rusija napadla državo.

S. I.: Bi rekli, da je krivda na obeh straneh?

J. S.: Lahko se vprašamo, kdo je povzročil konflikt. Obe strani. Neverjetno frustrirajoče pa je, da je jasno, da gre za spopad arogance, ki nas vodi v jedrsko vojno, če tega ne bomo ustavili. Vendar pa ne zmoremo videti lastne arogance. Deloma zato, ker zahodni mediji širijo skoraj čisto vladno propagando.
       O tem vem veliko. V tej regiji sem angažiran že 32 let. Bil sem neposredno vpleten: svetoval sem predsednikoma Gorbačovu in Jelcinu. Svetoval sem ukrajinskemu predsedniku Kučmi. Z drugimi besedami, sodeloval sem z obema stranema. Razmere poznam do potankosti. Vem, kako provokativne so bile Združene države.

S. I.: Eden od frustrirajočih elementov so osrednji mediji. Interesne skupine so medijem očitno zaprle usta. Zgodilo se mi je, da sem videla informativno oddajo, ko so z vami delali intervju in so vas nenadoma izločili iz programa. Bili so glasni protesti proti temu, kar ste pravkar povedali. Kje je tu demokracija?

J. S.: Ah, teh stvari ne smem govoriti. Iz oddaje so me izločili, ker sem rekel, da mislim, da so Združene države Amerike bombardirale plinovod Severni tok – tako kot je predsednik Biden rekel, da ga bodo. To je dejal februarja. Če seštejete vse dokaze, so to najverjetneje storile ZDA. In mimogrede, to pravijo tudi novinarji, če jih vprašate zasebno. Novinarji iz teh istih časopisov vam bodo to povedali na štiri oči. Če pa to poveste v zahodnih medijih, ... no, morda ne smete. Ne morete se o tem spraševati, imeti svojega mnenja ali opažanj in pripraviti novinarje do tega, da postavljajo vprašanja o ameriški vladi – kar naj bi novinarji sicer počeli.

S. I.: Da, bojim se, da so osrednji mediji razočarali javnost. Rada bi se vrnila na nekaj, kar ste povedali pred nekaj minutami: obžalovali ste sedanje pomanjkanje razumnih voditeljev. To me je spomnilo na zelo razumnega ameriškega voditelja – predsednika J. F. Kennedyja. Brala sem njegov govor – fantastičen govor, ki je tako pomemben za današnji čas in to konkretno krizo. Njegov pristop k miru je odličen. Njegova zdrava pamet je zdaj tako potrebna. Vem, da občudujete ta govor, v katerem, če ga parafraziram, pravi, da se moramo absolutno izogibati temu, da bi katerokoli jedrsko silo ali nasprotnika spravili v položaj, v katerem bi moral izbirati med ponižanjem ali uporabo jedrskega orožja. In to je po mojem mnenju točno to, v čemer smo se znašli danes.

J. S.: Da. To je noro. Naj vam predstavim kontekst tega. O tem sem napisal knjigo, ker mi je bil ta govor tako všeč. Ljudje lahko na spletu poiščejo govor predsednika J. F. Kennedyja ob slovesni podelitvi diplom na Ameriški univerzi 10. junija 1963. Kontekst je naslednji: ZDA in Sovjetska zveza sta v drugem obdobju, vendar s podobno dinamiko, zabredli v kubansko raketno krizo. Morda se to sliši bizarno, saj je bila za zahodno uho zgodba drugačna in enostranska, češ, »sovjetska zveza je namestila rakete na Kubi«.
       Prava zgodba je, da so Združene države leto prej napadle Kubo, ker je Kuba izjavila, da želi zavezništvo s Sovjetsko zvezo. Ameriška invazija na Kubo ni bila uspešna. Hruščov se je odločil, da bo ZDA dal lekcijo – ZDA so namreč takrat v Turčiji namestile jedrske rakete, usmerjene proti Sovjetski zvezi – zato se je odločil namestiti rakete na Kubi. Takratni zunanji minister Andrej Gromiko je bil zgrožen in je podvomil v to politiko, če to pomeni vojno. Hruščov je odgovoril, da to vsekakor ni vojna, da je šlo le za potezo, s katero je želel Američanom vrniti milo za drago. To omenjam zato, ker voditelji, razumni ali ne, zabredejo v katastrofo. Tem ljudem ne moremo zaupati; takrat smo imeli odličnega voditelja, JFK-ja, pa je celo on skoraj zabredel v jedrsko uničenje.

S. I.: Profesor Sachs je opisal, kako je Kennedy, ko so bile odkrite sovjetske rakete na Kubi, zbral svoje najboljše svetovalce, ki so ga vsi pozivali k napadu. Eden od svetovalcev, Adlai Stevenson, takratni veleposlanik ZDA pri Združenih narodih, se je prvi dan krize po naključju srečal s Kennedyjem in mu svetoval, naj ne napade. Močno je zagovarjal potrebo po diplomaciji. V naslednjih dneh si je Kennedy vzel čas, da je poskušal razumeti Hruščova in razmislil o rešitvah. Pritisk jastrebjih svetovalcev je bil vse večji, vendar je Kennedy vztrajal in se odločil za pogovor s Hruščovom; oba moža sta ugotovila, da si nobeden od njiju ne želi vojne. S kompromisom in diplomacijo sta našla način, kako se umakniti. Kennedy je sklenil kompromis. Strinjal se je, da bo odstranil rakete iz Turčije in da ne bo napadel Kube, Sovjeti pa bodo odstranili svoje rakete. Obe strani sta izpolnili obljubo.

J. S.: Oba voditelja sta spoznala, da bi bilo nadaljevanje tega norost. Odločila sta se podpisati tako imenovano Pogodbo o delni prepovedi jedrskih poskusov. In briljantni citat, ki ste ga upravičeno parafrazirali, pravi naslednje, če ga lahko zaradi njegove zgovornosti in pomembnosti zdaj preberem: »Predvsem pa morajo jedrske sile, medtem ko branijo svoje vitalne interese, preprečiti tiste konfrontacije, ki nasprotnika pripeljejo do izbire med ponižujočim umikom ali jedrsko vojno. Takšno ravnanje v jedrski dobi bi bilo le dokaz bankrota naše politike ali pa želje po kolektivni smrti sveta.« Toda naši neumni voditelji nas trenutno – žal mi je, da uporabljam ta izraz – vodijo v jedrsko vojno. Zakaj se Zelenski posmehuje sosednji državi, ki ima jedrsko orožje – mnoga od njih so usmerjena na mesta po vsem svetu? Ne posmehujte se – poiščite izhod.
       Nazadnje je predsednik Biden dejal, da smo Armagedonu najbližje po kubanski raketni krizi. Mnogi so ga zaradi tega napadli ali pa ga spraševali, zakaj govori kaj takega. Jasno je, zakaj je to rekel – ker je to res!
       Na »naši strani« se zdi, da ne poznajo zgodovine, razmišljajo v smislu čistega zla proti dobremu; ne poznajo nezmožnosti Bidnove administracije, da bi se pošteno in dostojno pogajala o širitvi NATA. NATO se ne sme širiti na Ukrajino in Gruzijo. To je bila provokacija. Temelji na laži. Združene države so Gorbačovu obljubile: »Ne bomo napadli, če boste razpustili Varšavski pakt.« ZDA pa potem rečejo, da so si »premislile«. Temu se reče laganje – o enem najpomembnejših vprašanj v sodobnem času.

S. I.: Precej mrki ste. Ali je še kaj prostora za pogajanja?

J. S. : Resnično mislim, da smo se znašli v strašni zagati, deloma zato, ker naši tako imenovani »miselni voditelji« ali politični voditelji ne razumejo, da so naša življenja na kocki na nepremišljen, nesmiseln način. Biden in Putin bi se morala usesti in, da, med obema stranema se je mogoče pogajati. Toda obstajajo glasovi proti temu – »moramo zmagati«, pravijo. Zmagati? Proti nasprotniku, ki ima jedrski arzenal?

S. I.: Kakšni bi bili potem pogoji za pogajanja? Mislim, da bi bilo treba širjenje zveze NATO obravnavati kot osrednji dejavnik. Kolikor vem, ste poklicali tudi v Belo hišo in jih prosili, naj začnejo pogovore z Rusijo. Z drugimi besedami, verjamete v pogajanja, celo v tej fazi?

J. S.: Ne »celo v tej fazi«, ampak še zlasti zdaj. Seveda se pogovarjate, preden se spustite v jedrsko vojno, toda »mi« še naprej stopnjujemo vojno. Torej, pogajanja, DA.

S. I.: Profesor Sachs je nadaljeval, da že mesece posluša številne ruske bloge (pa tudi bloge z »naše« strani), ki vsi pozivajo k diplomatski rešitvi, kar kaže na to, da bi Rusi dejansko pozdravili pogovore. Putin je pozval k pogajanjem, vendar kot pravi profesor Sachs, »mi« trdimo, da se ni s kom pogajati. To je v neposrednem nasprotju z izkušnjami profesorja Sachsa.

S. I.: Če se prav spomnim, se je marca zgodilo nekaj zelo nenavadnega. Prizadevali so si za sklenitev nekakšnega dogovora; potekali so pogovori s Turčijo, ki je delovala kot posrednik. Zdelo se je, da je že na začetku obstajalo nekaj upanja za pogajanja. Nenadoma in skrivnostno se je to ustavilo. Kaj se je zgodilo?

J. S.: Ne vemo. Naše vlade nam o teh stvareh ne povedo resnice, zato sploh nimamo pravega vpogleda. Vemo pa, da so marca vse tri strani trdile, da je bil preboj na dosegu roke. Prišlo je celo do izmenjave dokumentov. Takrat sem govoril z visokimi uradniki: Ukrajinci so predstavili zamisel o nevtralnosti, podprti z jamstvi, in jo predstavili ruski strani, ki se je odzvala pozitivno. Predsednik Putin je na podlagi tega dejal: »Predlagajmo pogajalski dokument, osnutek sporazuma.« Ta dokument je bil vrnjen Ukrajincem, ki so ga nenadoma umaknili. In ne vemo, zakaj. Imam posredne dokaze, ki kažejo, da sta ZDA in Združeno kraljestvo zavrnili ukrajinsko ponudbo o nevtralnosti. Ponudbi za nevtralnost sta rekli NE in pozvali Zelenskega in ukrajinsko vodstvo, naj nadaljujeta do zmage v tej vojni – češ da ju bosta podprli z več pošiljkami orožja. To je moje mnenje; namesto da bi ZDA izrazile podporo temu napredku, so zavzele trdo stališče v trenutku, ko so bili možni pogovori. Nedavno je Zelenski izjavil, da se s Putinom ne bo pogajal.
       Ukrajinci bi morali pozivati k miru, vendar si Ukrajina vsak dan prizadeva za ponižanje Rusije in poziva k popolni vojaški zmagi. To je naša zaveznica? Raje bi se pogajal in rešil planet, kot pa nadaljeval s provokacijami.

S. I.: Kdo bi se glede na napetosti in stališča lahko pogajal? Je Turčija še vedno ena od možnosti in kakšno vlogo bi lahko imela Kitajska?

J. S.: Da, Turčija je še vedno učinkovit posrednik, prav tako pa tudi druge države. Kitajska bi lahko bila dober posrednik; Kitajska si te vojne ne želi, vendar tudi meni, da ima Rusija v igri legitimne varnostne interese. In to je res. Tudi Indija bi lahko bila konstruktivna, prav tako Indonezija. Vendar bi se moralo zdaj zgoditi predvsem to, da predsednik Biden dvigne telefon in se pogovori s predsednikom Putinom, saj je to za vse nas skrajno uničujoče in moramo najti izhod iz te zagate. To je naloga predsednika Združenih držav.

S. I.: Kakšen je bil odziv, ko ste poklicali v Belo hišo?
       Profesor Sachs je povedal, da je z Belo hišo govoril konec leta 2021, odgovor pa je bil, da so zavrnili zamisel o pogovorih, češ da je odločitev Ukrajine, da se pridruži NATU, in niso hoteli razmišljati o pogajanjih. Profesor Sachs meni, da je to absurdna ideja – ne gre za vprašanje ukrajinske izbire, gre za ameriško previdnost, da ne bi potisnila vojaške zveze proti državi, ki ima več kot 1000 km dolgo mejo z Rusijo. Zahod ve, kako nevarno je to. Profesor Sachs je navedel, da v Belo hišo še naprej pošilja sporočila, v katerih poziva administracijo, naj si prizadeva za mir. Na srečo in končno je predsednik Biden priznal, kako nevarne so razmere, in je zaskrbljen zaradi njih. Za profesorja Sachsa je to dobra novica. Biden se tudi sprašuje, kakšna je Putinova »izhodna pot«.
       J. S.: Putinova »izhodna pot« oziroma pogoji so znani že 30 let: ustaviti širitev NATA na Ukrajino. Seveda obstajajo še druga vprašanja, Krim in tako naprej.

S. I.: Ali menite, da ima mirovna skupnost kakšno vlogo? Kaj se mora zgoditi?
       J. S.: Mirovna skupnost se mora pogovarjati z vsako vlado in od nje zahtevati, da dvigne glas za pogajanja. Preprosto mora poudariti: »Ne uničujte tega planeta!« Mirovna skupnost lahko generalni skupščini ZN reče: glasujte za soglasno resolucijo za pogajanja. Poglejmo, kdo je proti pogajanjem. Dajmo to na glasovanje, da bomo res videli. Kaj? Združene države nameravajo glasovati proti resoluciji?! Res? Oglejmo si to. To je tisto, kar bi se moralo zgoditi takoj zdaj.
       Ves svet sodeluje pri tem. Vsi imamo svoj delež v tej situaciji. Ne moremo dovoliti, da dva ali trije ali deset moških – in to so običajno moški – določajo razplet za planet. Vsi moramo povzdigniti svoj glas. Povedati moramo: »Ne! Ne bomo pokončali sveta zaradi razprave o Donbasu, Krimu in širitvi NATA. Poiskali bomo izhod, ki ne bo povzročil eksplozije planeta.« To se meni zdi precej osnovna stvar in mirovna skupnost lahko odigra veliko vlogo, zato bi morala biti na ulicah in komunicirati z vladnimi voditelji ter jih pozivati, naj se spametujejo in ustavijo to norost, preden jim popolnoma uide izpod nadzora.

S. I.: Kot razumem, je že precej ušla izpod nadzora. Mislim, da mora biti tu časovni dejavnik.
       J. S.: Za pogajanja nam zmanjkuje časa. Obe velesili se morata umakniti in se pogovoriti. Biden in Putin se morata pogovoriti drug z drugim, ne prek tvitov, ne prek posrednikov, ampak iz oči v oči in začeti opravljati svoje delo. Njuno delo je rešiti svet.

S. I.: To je sicer rahel odmik, vendar si ne morem kaj, da ne bi pomislila na to, kako strašno odvračanje pozornosti je to – svet pozablja na podnebno krizo, na veliko ekološko degradacijo, ki se dogaja. Pozabili smo na lakoto, na revščino, sušo in tako naprej.

J. S.: Za rešitev kateregakoli od teh problemov je potrebno globalno sodelovanje. To je osnovna linija. Nobenega od teh problemov ne morete rešiti med vojno. In nimamo samo ene fronte spopadov. V zadnjih nekaj dneh so ZDA ob vsem kaosu ukinile še izvoz visoke tehnologije mikrovezij na Kitajsko. Gre za nameren poskus zlomiti kitajsko gospodarstvo. Odpiramo pa še eno fronto: Nancy Pelosi je odpotovala na Tajvan. To je bilo neverjetno provokativno.

S. I.: Kaj bo Ameriko in njeno administracijo spravilo k pameti?

J. S.: Predsednik Biden začenja zaznavati nevarnosti. To je čas, ko morajo mirovna skupnost in vsi voditelji vseh 150-ih držav sveta, ki poznajo resnico, spregovoriti in zahtevati mir s pogajanji. Nevtralnost Ukrajine morajo zagotoviti Združeni narodi in druge države, vsi pa moramo zahtevati, da se ta norost konča.

Pisma bralcev

Share International ima precej neobjavljenih pisem, za katera sta Benjamin Creme in njegov mojster potrdila, da gre za pristna srečanja z mojstri ali »predstavniki«. Druga tukaj predstavljena pisma so nova in čeprav ne moremo potrditi ali navesti, če je vpleten mojster, vam jih ponujamo v premislek.

Dve pismi iste osebe:

Igriva sopotnica

(1) Februarja 2004 smo z družino leteli na Havaje, kar je sponzorirala fundacija Make A Wish, ki ponuja izpolnitev želja otrok z življenjsko nevarnimi boleznimi. Naš enajstletni sin Sebastian je bolehal za aplastično anemijo in želel si je videti Havaje.
       Sedela sem poleg starejšega para, moji otroci in mož pa so sedeli v vrsti za menoj. Moja osemletna hči je bila nesrečna, ker je hotela sedeti z mano. Zato se je ženska poleg mene ponudila, da bi zamenjala sedež z njo. Stekel je pogovor med našo družino in tem parom.
       Ženska je bila izjemno družabna in odkrita glede svojih življenjskih izkušenj in nekatere od teh so se zdele nenavadno vzporedne z mojim življenjem. Ko je sedela poleg mojega moža, je dobesedno pograbila znanstvenofantastično knjigo, ki jo je bral, in ga vprašala o njej. Rekla je, da še ni slišala za znanstveno fantastiko, on pa je pojasnil, kako pomembno je branje takšnih knjig za predstavljanje novih družb in idej za prihodnost. Rekla mu je, da bi zagotovo lahko pisal takšne knjige. Nato je hudomušno zgrabila bejzbolsko kapo z glave mojega sina in jo podala mimoidoči stevardesi ter ji rekla, naj jo pilot podpiše. Zelo se je zanimala za mojega sina in ga spraševala o njegovem življenju. Imela je tako vesel izraz in igrivo iskrico v očeh.
       Na koncu leta smo stali na svojih mestih in čakali, da zapustimo letalo. Sin je ženski rekel, da je videti zelo mlada glede na svoja očitna leta. Z nekaj ponosa nam je povedala, da vsak dan telovadi. Nato je odpela zadrgo jakne elegantne športne obleke, ki jo je nosila, in pokazala velik srebrn obesek, ki ga je imela okoli vratu obešenega na dolgi debeli srebrni verižici. Pritegnila je našo pozornost. Vprašala nas je, če lahko uganemo, kaj predstavlja. Na obesku sem opazila verske simbole. Povedala sem, da sem opazila sanskrtski znak za om, krščanski križ, luno in zvezdo za islam ter kolo za budizem. Pojasnila je, da jo je pred leti kupila v Mehiki in da je eden njenih najljubših kosov nakita. Nato smo zapustili letalo in se odpravili na pot.
       Ali je ta ženska lahko bila Maitreja?
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je bila »ženska« Maitreja.)

V obleki, a brez čevljev

(2) Nekega poletnega dne leta 1996 je na moja vrata v Albanyju v New Yorku prišel mladenič, ki je po soseski zbiral donacije za lokalno okoljevarstveno skupino. Imela sem prijeten, dolg pogovor z njim; nekako sem mu povedala za prisotnost posebnih razsvetljenih bitij v svetu, ki bi lahko pomagala človeštvu pri našem težkem bremenu družbenih in okoljskih težav. Ko sem to omenila, je kot nalašč po pločniku mimo moje hiše prišel mladenič s svetlo rjavimi dolgimi lasmi in gosto brado. Oblečen je bil v rjavo poslovno obleko, vendar je bil videti rahlo razmršen in bil je bos. Ničesar ni imel v rokah. Začudeni smo ga gledali, ko je šel mimo. Mojo sosesko so redko, če sploh kdaj, obiskali brezdomci – a kljub slabemu videzu se mi res ni zdel brezdomec. Ko je šel mimo, se je obrnil in nas pogledal. Je bil mojster?
       E. G., Steyerberg, Nemčija.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je bil »mladenič«, ki je šel mimo, Maitreja.)

Od alarma do pomiritve

Pozno zvečer 30. oktobra 2006 sem se ustavila v trgovini z živili v bližini mesta Buena Vista v Teksasu, kjer sem stanovala. Že po nekaj minutah sem se vrnila do svojega avtomobila na parkirišču in ugotovila, da se moj alarm divje oglaša. »Čudno,« sem pomislila, ker je bil alarm izklopljen. Poleg tega je bil motor ugasnjen.
       Ko sem sedla, zmedena zaradi vsega, sta iz različnih smeri prišla dva moška, da bi mi pomagala. Prvi je bil majhen, čedno oblečen moški, ki je med hojo podrsaval z nogama. Prizadeval si je izklopiti alarm, a brez večjega uspeha. Izklopil ga je, vendar se je spet takoj vključil. Približal se je še en, velik moški in oba sta potisnila glavo pod pokrov in kmalu se je vse vrnilo v normalno stanje. Kakšno olajšanje – saj sta bila moja denarnica in bančni račun skoraj prazna! Ni treba posebej poudarjati, da se jima nisem mogla dovolj zahvaliti.
       Bila sem zaskrbljena, saj je bilo že temno, in sem se glasno spraševala, ali mi bo uspelo priti do doma, ki je bil nekaj kilometrov stran. Visoki moški je rekel, da gre v mojo smer in da bo vozil za mano – kar je tudi storil, vse do mojega dovoza. Mojo tesnobo je postopoma zamenjal mir, ki me je spremljal več dni, in moje razpoloženje se dvigne vsakič, ko pomislim na ta dogodek. Moj avto je po tem deloval brezhibno.
       Ali sta bila to le dva prijazna in sočutna človeka ali pa sta bila lahko Jezus in Maitreja, h katerima se pogosto obračam po vodstvo?
       W. J., Houston, Teksas, ZDA.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je bil veliki človek mojster Jezus, manjši pa Maitreja.)

Tri pisma iste osebe:

Nepozabno srečanje

(1) Avgusta 2000 sem se po naključju znašla v San Franciscu, kjer sem se udeležila delavnice za transmisijsko meditacijo. Potem, ko sem prišla iz lekarne, je nasproti vrat s prekrižanima nogama sedel brezdomec. V njegovo skodelico sem dala nekaj kovancev in nadaljevala po klancu proti hotelu.
       Nato se je pred mano pojavil moški in rekel: »Nočem tvojega denarja.« Kako osupljiv videz! Bil je visok, temnopolt, z velikimi, sijočimi očmi in izklesanimi potezami, kot grški kip. Zelo na hitro je povedal, da so ga pravkar izpustili iz zapora in da se mu je uspelo osvoboditi drog, ter dodal, da še vedno pije. Sočutno sem prikimala, saj tudi sama uživam v pijači. Dala sem mu nekaj denarja in rekel je: »Bog te blagoslovi« in mi stisnil roko. Njegova roka je bila hladna in elegantna.
       Kasneje tega srečanja nisem mogla spraviti iz misli. Ali je možno, da je bil ta človek Maitreja?
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je bil ta človek mojster Jezus.)

Moč v preprostosti

(2) V hudo mrzli noči februarja 2006 sem po transmisijski meditaciji naglo stopala proti avtobusni postaji. Na začetku brvi je stala starejša gospa, stara okoli 80 let, ki je vlekla pleteno košaro, v kateri so bili zviti svitki. Bila je toplo oblečena, a obuta v bele nogavice in tanke sandale. Zdelo se mi je nenavadno videti zunaj ob takem času tako staro gospo. Rekla je, da se vrača z umetniškega tečaja. Vprašala sem, kakšne umetnosti. Odgovorila je življenjsko risanje. Nasmehnila sem se sama pri sebi, ker se mi je to zdelo tako neskladno.
       Ko je opazila moj šal, je rekla: »To je kraljevski tartan (vrsta tkanine s škotskim karom, op. prev.), kajne?« Imela je prav. Dodala je: »Sem iz Aberdeena. Ljudje na Škotskem lahko živijo z zelo malo. Kaša je dobra.« Nasmehnila sem se v znak strinjanja.
       Ko sva se prebijali čez most, je rekla, da bi skoraj zamudila na predavanje, saj se je zaklenila v kabino mobilnega stranišča na cesti Portobello. Morala sem se nasmejati. Ko sva se razhajali, sem rekla: »Vesela sem, da so vas rešili.« Rekla je: »Jaz tudi.«
       Bil sem zaskrbljena zaradi financ in ta draga gospa s svojo preprosto perspektivo me je nasmejala. Je ta ekscentrična gospa bila Maitreja?
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je bila »gospa« mojster Jezus.)

Pomirjujoča prisotnost

(3) Maja 2003 sem bila tri tedne in pol na intenzivni negi. Ko sem prihajala k sebi, sem opazila gospo, ki je čistila sobo. Bila je Indijka, visoka, lepih potez. Videti je bila spokojna in dostojanstvena. Nisem mogla govoriti, zato sva se nasmehnili druga drugi. Bilo jo je pomirjujoče gledati. Šele mnogo pozneje sem pomislila, kako nenavadno je bilo videti tako visoko indijsko gospo. Ali bi morda lahko bila Maitreja?
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je bila »gospa« mojster Jezus.)
       C. C., London, Velika Britanija.

Resnična lepota

Verjetno konec leta 2004 sem šel skozi vhodni prostor glavne postaje Utrecht, ko sem v daljavi zaslišal peti ženski glas. Slišati je bilo zelo čisto. Zdelo se je, da poje lepa mladenka, ki je nosila narodno nošo v belih in živo rdečih barvah. Videti je bila vzhodnoevropsko.
       Med petjem je imela sklenjene roke in na tleh pred seboj klobuk za denar. Njena pesem je bila lepa, a videti je bilo, da je nihče ne posluša. Ko je bilo pesmi konec, je za trenutek obmolknila, nepremično, potem pa je začela drugo pesem. Stopil sem do nje in ji v roke dal nekaj denarja. To je sprejela prijazno, ne da bi prekinila s petjem. Moral sem iti. Ko sem se ozrl nazaj, mi je prijazno pomahala in še vedno prepevala. Zdelo se je, da je preprosto sama. Sem morda videl mojstra?
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je bila »ženska« mojster Jezus.)
       K. J., Zeist, Nizozemska.

Samo za tvoje oči

Ob 7:45 zjutraj, nekega dne oktobra 2005, sem prišla s postaje Baker Street; bila sem na poti v svojo pisarno. Na vrhu stopnic je na kolesu sedel moški z dolgimi dredi in bil oblečen v jamajška oblačila od glave do pet. Kar je bilo nenavadno, je bilo to, da je predvajal glasno glasbo (čeprav nisem videla nobenega zvočnika) in njegovo kolo je bilo dobesedno prekrito z jamajškimi barvami (rdeča, rumena in zelena). Vsak del kolesa – krmilo, okvirji koles, prečke, blatnika – vse je bilo prekrito s trakovi ali lepilnimi trakovi v barvah, ki so se ujemale z njegovo obleko. Tam je pel in sedel, a komaj kdo ga je opazil. Šla sem mimo in v svojo pisarno približno sto metrov stran.
       Imam zelo veliko okno, ki gleda na cesto Marylebone. Nekaj minut kasneje je prikolesaril mimo in stal poleg mojega okna, ves čas pa je zelo glasno vrtel svojo glasbo. Imam okna s trojno zasteklitvijo, da utišajo prometni hrup, a pri tem niso nič pomagala!
       Pogledal me je, zato sem mu pomahala in se nasmehnila. Pravzaprav se ni nasmehnil nazaj, ampak je samo pogledal in prikimal z glavo. Potem je zaokrožil, parkiral tik pred oknom spredaj in samo sedel tam, skoraj s hrbtom proti meni. Kljub tako glasni glasbi ga nihče niti opazil ni. Nato je odkolesaril po pločniku.
       Spraševala sem se, ali je ta človek kdo drug kot Jamajčan z veseljem do glasne glasbe in zelo okrašenim kolesom.
       A. M., London, Velika Britanija.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, je moški bil Maitreja. Za vse ostale je bil neviden.)

Ocene knjig

Med opravljanjem ustnega izpita na Univerzi v Kataniji na Siciliji (julija 2009) sem »spraševala« študenta po imenu Alessandro, za katerega je mojster Benjamina Crema že prej potrdil, da je predstavnik mojstra Jezusa. Med izpitom je Alessandro opisal knjigo, ki jo piše, in rekel, da je navdih zanjo prišel iz njegove duše. Pravzaprav je z natančnimi podrobnostmi opisal enako knjigo, kot sem jo pisala sama. Ko sem zaradi utrujenosti končala izpit, je rekel: »Oh, ampak hotel sem se še naprej pogovarjati z vami.« Vendar mu nisem dala priložnosti. Kmalu za tem sem odšla v Anglijo, a sem se septembra vrnila na univerzo in 16. septembra je bil še en ustni izpit.
       Ujela sem vlak za Katanijo in med potjo znova pomislila na Alessandra, ki je obžaloval, da nisva nadaljevala najinega pogovora. Spraševala sem se, kaj zanimivega bi lahko še povedal in ali bo tisti dan spet tam; vedela sem, da je to zelo malo verjetno. Ko sem prispela v Katanijo, sem nameravala iti do univerze peš, a je začelo deževati. Opazila sem, da je na voljo samo en taksi in se odločila, da ga vzamem.
       Taksist je bil mladosten, vljuden, umirjen, sicer pa povsem »normalen« Sicilijanec. Vprašal me je, kaj bom počela tisti dan na univerzi, in začela sem razlagati izpitni sistem. Pa me je prekinil, češ da je bil tudi sam študent, da ve, kako sistem deluje, a ker je že začel voziti taksi, je po treh semestrih zaključil. Rekel je, da obstaja še en razlog, da ne nadaljuje študija: piše knjigo. Čutila sem določeno slutnjo, kaj bi lahko sledilo. Hkrati sem pomislila: »No, on je zagotovo senzitiven inteligenten človek, zakaj ne bi pisal knjige?« Drugi del mene se je začel smejati v sebi. Nato je opisal svojo knjigo in spet je tako zrcalila mojo, da je moralo biti več kot naključje. Na neki točki me je pogledal v ogledalu in rekel: »Ne pišem vsak dan. Morda pišem tri dni zapored, potem pa nadaljujem z življenjem.« Rekel je, da Sicilija »potrebuje knjigo, kot je njegova. Sicilija se mora prebuditi. Veže jo izročilo, napačno razmišljanje ...« Dejal je, da je del njegove knjige zgodba o ljubezenskem razmerju, »vendar ne o povprečni ljubezenski zvezi. Ta odnos je pomagal spremeniti moj način gledanja.« Nato je začel govoriti o čakrah.
       Priznam, da sem se pogosto peljala s taksijem, vendar še nikoli nisem imela pogovora, kot je bil najin. Nisem si mogla pomagati, da se ne bi spraševala, ali se je Alessandro vrnil v drugačni podobi, da bi nadaljeval pogovor, ki se je začel julija. Mi prosim poveste, ali je bilo tako, ali je bil le prijeten, čeprav nenavaden taksist?
       G. B., Katanija, Sicilija.
       (Mojster Benjamina Crema je potrdil, da je bil to predstavnik mojstra Jezusa.)

Vprašanja in odgovori

V.: V tej državi [ZDA] imamo velik problem z drogami. Problem je tudi kriminal, imamo pa tudi veliko nasilja. Zelo nasilna družba smo. Od kod vse to? Za kaj gre pri vsem tem? (Intervju z Benjaminom Cremom v »Impactu«, 27. novembra 1989)

O.: Maitreja pravi, da ima Amerika nekaj resnih problemov. Trije glavni problemi so korupcija, kaos in droge. To so velikanski problemi, nobenega od njih pa vaš predsednik ali njegova administracija ni naslovila. Mnogo je stvari, ki bi jih bilo treba nasloviti.
       Družbeni kaos in korupcija prežemata ZDA od vrha navzdol v vsakem pogledu – političnem, ekonomskem, socialnem, verskem. Vse je privatizirano in do dna skorumpirano. Veliko je držav, ki so skorumpirane, toda ta država je na ta način še posebej skorumpirana. To vodi v kaotične tradicije, ki jih omogoča in spodbuja kriminalno ravnanje na vrhu; »boljši prevaranti« si prizadevajo pridobiti in ohraniti svojo moč in svoje bogastvo. To so partikularni interesi – ti spodbujajo kaos. Ti v konfliktih dajejo »orožje« obema stranema, to pa ustvarja kaotične razmere.
       Kot sem omenil, je drugo resno vprašanje problem drog – uporaba drog, ki je prisotna v celotni družbi. To je velika nadloga. Moj mojster pravi, da z vidika mojstrov ta nadloga z drogami, ki je seveda razširjena po vsem svetu, sedaj dosega svoj vrhunec. Ko pa enkrat doseže svoj vrhunec, ima samo eno smer, v katero lahko gre, in sicer navzdol. Z drugimi besedami, upamo lahko, da bo prišlo do zmanjševanja tega problema. Prišel bo do točke, ko bo dosegel svoj vrh, vendar pa nismo še tam.
       Novo tehnologijo svetlobe, ki jo bodo uvedli mojstri, bi dejansko lahko uporabili za reševanje problema drog. Kot oni to razumejo, je svetloba vibracija, barva in zvok. Z uporabo te nove tehnologije lahko prestavite ogromne objekte iz enega konca sveta na drugega. V medicinskem smislu se bo uporabljala za rekonstrukcijo bolnih organov. Njena uporaba skupaj z genskim inženiringom bo medicinsko znanost povedla na nadvse visoko raven in bo tako hitro regenerirala naša fizična telesa, da bodo operacije postale stvar preteklosti. Ljudje bodo živeli dlje v vitalno obnovljenih in resnično zdravih telesih. [Opomba uredništva: »Tehnologija svetlobe – uporaba barv, zvoka in vibracije – je znanost 21. stoletja.« Maitreja, januar/februar 1990]
       Te rešitve in ta tehnologija bo omogočena in dostopna takoj, ko bo človeštvo sprejelo nekatera osnovna načela – pri čemer je glavno načelo, da smo vsi eno. Smo bratje in sestre enega človeštva. Ne glede na to, da je naša barva kože različna, ne glede na naše poreklo, ne glede na naš politični sistem, smo bratje in sestre enega človeštva in smo kot bogovi. To je prvo načelo, ki ga je treba sprejeti.
       Iz tega logično sledi, da bomo morali sprejeti dejstvo, da morajo biti svetovni viri na novo enakomerno porazdeljeni po svetu. Danes [1989] si razviti narodi sveta – kar je tretjina svetovnega prebivalstva – prisvajajo in porabljajo tri četrtine svetovnih virov, energije, znanosti, tehnologije, znanja in tako dalje, države v razvoju pa morajo shajati s tem, kar malega ostane. Lansko leto je iz držav v razvoju v industrializiran svet prišlo 44 milijard dolarjev, kar je dvakrat več, kot jih je prišlo v svet v razvoju. To je oderuštvo in razkorak med razvitim svetom in svetom v razvoju je vedno večji. Danes je na milijone in milijone ljudi lačnih in dobesedno stradajo do smrti. Predvsem to je pripeljalo Kristusa v svet. On pravi: »Ta zločin me navdaja z žalostjo. To sramoto ločenosti moramo pregnati s sveta.«
       [Opomba uredništva: Danes, leta 2022, se je skrajna lakota v desetih najhujših podnebnih žariščih na svetu v zadnjih šestih letih več kot podvojila. Podnebne spremembe poglabljajo lakoto v desetih najhujših podnebnih žariščih: Afganistan, Burkina Faso, Džibuti, Gvatemala, Haiti, Kenija, Madagaskar, Nigerija, Somalija in Zimbabve. Te države – ki so zaradi ekstremnih vremenskih pojavov največkrat apelirale na ZN – so v zadnjih dveh desetletjih ekstremni vremenski pojavi znova in znova opustošili. Danes v teh državah 48 milijonov ljudi trpi akutno lakoto (število se je od leta 2016 povečalo s tedanjih 21 milijonov), od katerih je 18 milijonov na robu stradanja. Oxfam, poročilo Lakota v svetu, ki se segreva (Hunger in a heating world), 5. september 2022]

V.: Zanima me – govorite o prioritetah pri Maitrejevem delu, vendar imamo v družbi toliko kriminala in drog. Zakaj?

O.: Problem kriminala in drog je posledica dejstva, da ljudje ne vedo – in zato tega tudi ne morejo izraziti – kdo zares so. Vsak posameznik je duša, božanski odsev boga utelešenega v fizičnem telesu. Toda zaradi slabe izobraženosti, pogojenosti ali družbenih razmer, ki delujejo proti njim, te božanskosti ne morejo odražati v vsakdanjem življenju, zato so v vojni sami s sabo in kot podaljšek samih sebe v konfliktu z družbo, katere del so. Bolj ko je družba razdeljena, bolj ko obstajajo bogate in revne družbe, bogati in revni narodi, bogati in revni ljudje znotraj narodov, bolj prihaja do ločevanja. To pa neizogibno vodi v bolj razdrobljene družbe, več kriminala, več jemanja drog.
       Ljudje jemljejo droge, da bi pobegnili od svojega življenja, da bi prekinili napetosti v svojem življenju; in to počnejo z občutkom nekoristnosti, z občutkom, da so nekaj velikega, a da temu ne morejo dati izraza. Občutijo razočaranje, sovraštvo in si mislijo: »Kje je tu smisel? Prav lahko bi se tudi ubil.« In za mnoge, ki jemljejo droge, je to v resnici počasen samomor. Vedo, da bodo neizogibno umrli in to tudi hočejo, ker so izgubili vse samospoštovanje. Tak človek se počuti odtujenega od družbe, ljudje pa, ki so obupani, se zatečejo k zločinu ali asocialnemu vedenju, kot so droge. Prva stvar je, da privzgojimo samospoštovanje. Brez tega ni mogoče narediti nobenega napredka. Samospoštovanje postopoma preraste v samozavedanje in iz samozavedanja postanete samo-uresničeni oz. dušno-uresničeni, to pa je cilj za celotno človeštvo. To morate vaditi. To morate dejansko početi. Vaditi to. Če vadite poštenost uma, iskrenost duha in nenavezanost, potem boste spoznali sami sebe. Spoznali boste boga. Tako preprosto je to.