Človekove pravice in mir
Dalaj Lama

Vse večja zaskrbljenost zaradi kršenja človekovih pravic je zelo vzpodbujajoča. Ne samo da ponuja upanje mnogim trpečim posameznikom, ampak kaže tudi na napredek in razvoj človeštva.
      Človekove pravice so zanimive za vse, saj je vsem ljudem prirojena želja po svobodi, enakopravnosti in dostojanstvu in pravico jih imajo doseči. Če nam je to všeč ali ne, smo bili vsi rojeni na ta svet kot del velike človeške družine.
      Želja po demokraciji in spoštovanju osnovnih človekovih pravic je prav tako pomembna za prebivalce Afrike in Azije kot za Evropejce ali Američane. Toda pogosto so odvzete človekove pravice ravno tistim ljudem, ki imajo najmanj možnosti, da se postavijo zase. Zato smo torej odgovorni tisti, ki imamo tako svobodo.
      Pogosta tarča zlorab človekovih pravic so najbolj nadarjeni, privrženi in ustvarjalni člani družbe. Zaradi tega kršitve človekovih pravic ovirajo politični, družbeni, kulturni in gospodarski razvoj. Zato je varstvo teh pravic in svoboščin izredno pomembno tako za prizadete posameznike kot za razvoj družbe kot celote.
      Nekatere vlade se pritožujejo, da standardi človekovih pravic, zapisani v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, veljajo za Zahod, niso pa ustrezni za Azijo in druge dele sveta v razvoju zaradi razlik v kulturnem, družbenem in gospodarskem razvoju. Sam ne delim tega mnenja in sem prepričan, da ga večina navadnih ljudi prav tako ne podpira.
      Verjamem, da načela, zapisana v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, sestavljajo nekakšen naraven zakon, po katerem bi se vedno morali ravnati vsi narodi in vse vlade.
      Prav tako ne vidim nobenega navzkrižja med potrebo po gospodarskem razvoju in potrebo po spoštovanju človekovih pravic. Pravica do svobode govora in združevanja je bistvenega pomena pri spodbujanju gospodarskega razvoja države. V Tibetu, na primer, je bilo nešteto primerov izvajanja neustrezne gospodarske politike, ki se je nadaljevala še dolgo potem, ko se je izkazala za neuspešno, ker državljani niso smeli izraziti svoje volje proti taki politiki.
      Mednarodno gledano bi morala naša bogata raznolikost kultur in religij pomagati h krepitvi osnovnih človekovih pravic v vseh skupnostih. S to raznolikostjo so povezana osnovna človeška načela, ki nas vse povezujejo kot člane iste človeške družine.
      Vendar zgolj ohranjanje tradicij ne bi nikoli smelo biti opravičilo za kršenje človekovih pravic. Tako je diskriminacija oseb različnih ras, žensk in šibkejših predstavnikov družbe lahko ponekod že tradicija, toda če ta tradicija ni v skladu s splošno priznanimi človekovimi pravicami, bi bilo treba take oblike vedenja spremeniti. Splošno načelo enakopravnosti vseh ljudi mora imeti prednost.
      Svet postaja vedno bolj medsebojno odvisen in zato trdno verjamem v potrebo po razvoju občutka splošne odgovornosti. Začeti moramo misliti globalno, saj se posledice dejanj enega naroda čuti daleč prek njegovih meja. V današnjem vse manjšem svetu je zelo pomembno sprejeti splošno zavezujoče standarde za človekove pravice, kot so zapisani v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in Mednarodnih dogovorih o človekovih pravicah. Spoštovanje osnovnih človekovih pravic ne bi smelo ostati ideal, ki ga je potrebno doseči, temveč potreben temelj za vsako družbo.
      Pred nedavnim so padle umetne pregrade, ki so razdelile narode in ljudi. Uspeh priljubljenih ljudskih gibanj pri razrušenju delitve na Vzhod in Zahod, ki je desetletja delila cel svet, je bil vir velikih upov in pričakovanj. Še vedno pa v srcu človeške družine ostaja velik prepad: razdelitev na Sever in Jug.
      Če se obvežemo, da bomo jemali resno osnovna načela enakopravnosti, ki so po mojem prepričanju osnova koncepta o človekovih pravicah, potem ne moremo več mimo današnjega gospodarskega razkoraka. Ni dovolj zgolj ugotavljati, da morajo biti vsi ljudje deležni enakega dostojanstva, temveč moramo ta koncept tudi izvajati v praksi. Odgovorni smo zato, da najdemo načine, kako bomo dosegli pravičnejšo porazdelitev svetovnih virov. Priča smo izredno priljubljenemu gibanju za napredek človekovih pravic in demokratične svobode na svetu. To gibanje mora postati še močnejša moralna sila, tako da ga tudi najbolj zagrizene vlade in vojske ne bodo mogle zatreti.
      Povsem naravno in upravičeno je, da narodi, ljudstva in posamezniki zahtevajo spoštovanje svojih pravic in svoboščin ter se borijo za končanje represije, rasizma, gospodarskega izkoriščanja, vojaške zasedbe in nadvlade tujcev. Vlade bi morale dejavno podpirati takšne zahteve, ne pa ljudem dajati le praznih obljub.
      Ko se bližamo koncu 20. stoletja, vidimo, da postaja svet ena sama skupnost. Povezujejo nas težki problemi prenaseljenosti, vedno manjših naravnih virov ter krize okolja, ki ogrožajo sam obstoj tega planeta. Človekove pravice, varstvo okolja, večja družbena in gospodarska enakopravnost ter mir so zdaj vsi medsebojno povezani. Če naj sprejmemo izzive našega časa, bomo ljudje morali razviti večji občutek za splošno odgovornost. Vsi se moramo naučiti delati ne samo zase, za svojo družino ali narod, temveč v dobrobit celotnega človeštva. Splošna odgovornost je ključ do človekovega preživetja in najboljše jamstvo za človekove pravice in svetovni mir.
      (Dalaj Lama je ta članek prispeval za objavo v knjigi Peace is Possible (Mir je mogoč) Mednarodnega urada za svetovni mir, ki je posvečena Mednarodni konferenci Mir na svetu - notranji mir, ki je potekala v Haagu od 18. do 20. maja 1999.)

Splošna deklaracija človekovih pravic
Človekove pravice (Mary Robinson)