Loading

 Domača stran >> Arhiv >> Znanost >> Še en košček sestavljanke

Še en košček sestavljanke
intervju z raziskovalcem in izumiteljem Harryjem Oldfieldom

Znanost se zaveda, da obstaja nekaj, kar je zunaj njenega trenutnega razumevanja – vendar obenem zelo blizu. Toda popolnejša slika se bo šele pokazala. Manjkajoči delček sestavljanke so različno poimenovali: temna snov, temna energija, vidik Einsteinove teorije gravitacije – "kozmološka konstanta", morda vzrok za širjenje vesolja, verjetno "neka nenavadna vrsta energijskega fluida, ki napolnjuje vesolje". NASA priznava, da je vse do danes "več neznanega kot znanega".
      Znanost pravi, da videti pomeni verjeti. Toda morda bi razrešili veliko skrivnosti, če bi to pravilo spremenili v bolj ezoterično obliko – "verjeti pomeni videti". Kajti raziskovanje neznanega brez predsodkov omogoča raziskovalcu videti tisto, kar bi sicer morda zavrgel kot nemogoče. In prav ta misel se vsiljuje astrofizikom in drugim znanstvenikom, ki se vse bolj zavedajo tega izmuzljivega "nečesa".
      Harry Oldfield ne trdi, da pozna skrivnosti vesolja, toda njegove raziskave so ga privedle do sklepov, ki bi lahko bili fizikom zelo zanimivi.
      Felicity Eliot, ki je Harryja Oldfielda prvič intervjuvala za Share International leta 1982, ga je zdaj znova povprašala o njegovem delu.

Share International: Kaj vas je pritegnilo k temu delu? Kako ste začeli?
      Harry Oldfield: V roke mi je prišla fascinantna knjiga Sheile Ostrander in Lynn Schroeder z naslovom Nadnaravna odkritja za železno zaveso. Podrobno je obravnavala delo ukrajinskih raziskovalcev Semjona in Valentine Kirlian. Knjiga me je takoj pritegnila. Kot učitelj znanosti in biologije sem bil vedno odprtega uma.
      V 1930-ih letih sta Semjon Kirlian in njegova žena Valentina razvila metodo, ki jo danes imenujemo Kirlianova fotografija. Izvedla sta poskuse, v katerih sta fotografski film položila na prevodno ploščo, drug prevodnik pa sta pritrdila na dlan ali list oziroma drug rastlinski material. Prevodnike sta priključila na visokofrekvenčni in visokonapetostni vir in nastale so fotografije, ki so tipično prikazovale silhueto predmetov, obkroženih s svetlobno avro. Ko sem videl fotografijo t. i. učinka "fantomskega lista", nisem mogel verjeti svojim očem.
      V knjigi so diagrami z navodili, kako izdelati fotoaparat, ki sta ga uporabila za fotografiranje tega energijskega polja. V nekaj dneh sem izdelal lasten fotoaparat in takoj začel eksperimentirati.


List rastline


Rastlina kmalu za tem, ko so ji odstranili liste

S. I.: Kako naj razumemo ta pojav?
      H. O.: Menim, da prikazuje fino energijo subatomske energijske matrike. Ko me pogledate, v resnici sploh ne vidite mene.

S. I.: Ali lahko prosim razložite – kajti mislim, da kar dobro vidim vas in vse drugo.
      H. O.: Kar vidite, je zunanja oblika, ki je napeta čez drugo, bolj fino obliko, na kateri temelji – čez energijsko telo, ki se nenehno spreminja. Kirlianova sta odrezala velik dela fizičnega lista, ki sta ga uporabljala v eksperimentalni fotografiji, toda fina oblika lista je ostala.
      Zdaj smo to tehniko še bolj razvili, fotografiramo fantomske okončine ljudi, ki so izgubili nogo ali roko – večinoma v prometnih nesrečah.*


Energijska slika fantomske roke

S. I.: Če se prav spomnim, ste pred leti razvili tehniko večkontrastne interferenčne fotografije.
      H. O.: V poznih 1980-ih letih sem razvil optični bralnik, ki je lahko izdelal gibljivo sliko energijskega polja v realnem času. Tehniko smo imenovali večkontrastna interferenčna fotografija ali PIP (angl. Polycontrast Interference Photography). Prepričan sem, da prihodnost analize in diagnostike leži v iznajdbi optičnega bralnika, ki bo lahko "videl" neravnovesja v energijskem polju in ne zgolj bolezni v fizičnem telesu.

S. I.: Govorimo torej o "energijskih poljih", ki niso gosta fizična snov in so običajno ljudem nevidna, lahko pa jih zaznajo vaši instrumenti?
      H. O.: Da. Uspelo nam je pokazati interakcijo energije s svetlobo, kar nam daje vpogled v energijsko komponento, ki je temelj ali šablona, na katero so napete naše fizične molekule. Vsak atom v človeškem telesu se v povprečju zamenja v sedmih do devetih letih. Na svoje telo ne glejte kot na fizično strukturo, ampak kot na nenehno premikajoč se skupek molekul, ki se nenehno zamenjujejo. Kaj jih torej drži skupaj v prepoznavni obliki? Verjamem, da je to energijska šablona.
      Če se vrnem k osnovam – v Kirlianovi fotografiji je elektron tisti kvantni fizični delec, ki proizvede sliko. Delovanje elektronov je privedlo do učinka kronske razelektritve okrog predmeta in tudi pod predmetom, katerega sliko smo želeli zajeti na film, občutljiv na svetlobo. Leč nismo uporabili, na film se je vtisnila energija sama. Kirlianova tehnologija je imela nekaj omejitev, med drugim to, da je dvodimenzionalna. Globina polja je zelo majhna. Poskusil sem razviti tridimenzionalno tehnologijo. Mislim, da sem bil med redkimi posamezniki zunaj Rusije, ki so se ukvarjali s temi raziskavami, in eden od prvih, ki smo izumili tridimenzionalno kamero Kirlianovega tipa. Vse je opisano v moji knjigi z naslovom Temna stran možganov: odkritja pri uporabi Kirlianove fotografije in elektrokristalne terapije.

S. I.: Ali je res, da ste sodelovali pri uporabi Kirlianove tehnologije za potrebe diagnostike v eni ali več bolnišnicah v Veliki Britaniji?
      H. O.: Da, to se je zgodilo. Zdravnik, s katerim sem sodeloval, je bil raziskovalec na področju biokemije in citologije. Predlagal je, da namesto da si ogledujemo rastline in sadje, fotografiramo rakave celice pacientov in jih primerjamo z normalnimi celicami. Odločila sva se raziskati energijski podpis različnih celic. Kot si lahko mislite, sva bila precej pred časom. Prizadevala sva si, da bi to tehniko sprejeli kot diagnostični pripomoček, ki lahko razkrije problematična področja, še preden postanejo opazna na fizični ravni. Na žalost je bilo to področje povezano tudi z raziskavami nadnaravnih pojavov, zato večina strokovnjakov ni bila dovzetna za ta predlog.

S. I: In potem ste nadaljevali delo in razvili sistem "Nov energijski pogled".
      H. O.: Da, tako je. V zadnjih nekaj letih smo tehnologijo izboljšali. Raziskave in izume smo popeljali še korak naprej. Uporabljamo tako imenovani sistem "Nov energijski pogled" (NEV – New Energy Vision), ki je sodobna različica prejšnjih faz mojega dela in predstavlja nadaljnji razvoj. V zadnjih nekaj letih je moje delo resnično napredovalo in ponosno lahko povem, da je nov program razvil moj sin, Anthony Oldfield.

S. I.: Kako deluje?
      H. O.: Pri Kirlianovi tehnologiji je bil elektron tisti kvantni delec, ki je proizvedel sliko. Nova tehnologija NEV pa je fotonska. Pri Kirlianovi fotografiji je elektron povzročil interferenco s fino energijo na fotografski plošči, zato je bila slika dvodimenzionalna. S tehnologijo NEV pa lahko prikažemo tudi tridimenzionalne oblike, na primer ljudi z njihovo lastno energijo. Prikažemo lahko fino energijo, ki je pod površino fizičnega telesa – in to v različnih oblikah in barvah.

S. I.: Nam lahko poveste primer, kje in kdaj bi lahko to tehniko uporabljali?
      H. O.: Kamero usmerimo v vas. Priključena je na računalnik, ki uporablja programsko opremo. Ta vsebuje posebne funkcije, imenovane algoritmi, ki opazujejo dogajanje med potovanjem fotonov v človekovo energijsko polje ter iz njega. Prikaže jih v različnih oblikah in barvah.

S. I.: Če z napravo NEV fotografirate nekoga, ki je videti zdrav, in osebo, ki je preverjeno bolna, kaj lahko vidite? Ali so razlike označene?
      H. O.: Rezultata sta povsem drugačna. Toda preden nadaljujem, moram poudariti, da ne trdim, da lahko ta naprava nadomesti temeljito medicinsko diagnozo. Zdaj pa se vrniva k rezultatom, ki jih prikaže NEV: pri zdravi osebi vidimo čakre oziroma energijska središča in meridijane, ki jih poznajo in uporabljajo v akupunkturi, čakre pa so poznane tudi v starodavnih medicinskih praksah Indije in Kitajske. Predaval sem ljudem iz obeh držav – med njimi so bili tudi doktorji naravne medicine – in jih naučil uporabljati ta sistem. Vidimo prikazane različne barve in vzorce človeškega bitja ter tudi tiste v zunanjem polju oziroma tistem, kar nekateri imenujejo zunanji energijski proces ali avra. Sam te besede ne uporabljam rad, ker gre v resnici za stranski produkt življenjske energije, ki deluje znotraj človekovega telesa.

S. I.: Ali je kakšna razlika in kako se kaže, če opazujemo različna umska in čustvena stanja?
      H. O.: V človeku in okrog njega lahko na primer vidimo moč pozitivnega mišljenja in obratno.


Pozitivne misli in energije tibetanskega lame

S. I.: Kaj pa vidite?
      H. O.: Če nekdo misli ljubeče, pozitivne misli ali je v stanju višje zavesti, na primer med meditacijo, se barve okrepijo in razširijo ter celo stečejo v okolje. Če pa je oseba potrta, se barve skupaj z energijskim poljem skrčijo in postanejo gostejše in temnejše. Zagotovo ste že slišali, da ima nekdo nad seboj temen oblak. Dejansko smo videli temen oblak energije, ki visi nad negativno in potrto osebo.

S. I.: Ali starost kaj vpliva na energijsko polje? Ima spol kakšno vlogo? Ali so kakšne razlike ali podobnosti, ki kažejo na vzorce posameznih držav? Ali prihaja pri ljudeh do sprememb in variacij glede na letni čas?
      H. O.: To je enako zapleteno in kompleksno kot opazovanje posameznika. Ljudje so zelo različni – morda se v različnih letnih časih različno počutijo. Dvojčki kažejo zanimive variacije, opazili pa smo, da pri njih obstaja neke vrste zrcalna slika energijskega polja. Če ima na primer eden od dvojčkov majhen "blok" energije v finem telesu na desnem sencu, ima drugi dvojček podoben "blok", vendar na levem sencu. To kaže, kako podrobne so lahko naše raziskave.
      Zaznali smo podobnosti in dosledne razlike med različnimi poklici. Če na primer sliko obremenjenega londonskega pristaniškega delavca primerjam z nekom, ki dela v ašramu v Rišikešu, je videti veliko univerzalno razliko. Borzni posrednik ima v uspešnem delovnem dnevu svetlo in čisto "avro" – kljub čiru na želodcu! Toda jogijski mojster v Indiji kaže stabilno stanje sijaja, ki se ne spreminja. Pri takšnih posameznikih le redko pride do stresa oziroma stres le stežka vpliva nanje.

S. I: Ali sisteme, ki ste jih razvili, uporabljajo tudi drugi?
      H. O.: Številni ljudje po vsem svetu uporabljajo našo tehnologijo v zdravstvene in raziskovalne namene.

S. I.: Želim vas še povprašati o "temni snovi".
      H. O.: Pred kar precej časa so kozmologi, astrofiziki in astronomi začeli opazovati galaksije. Hitrost vrtenja zvezd v središču galaksije je nakazovala, da se vrtijo na način, za katerega ni dovolj materije, ki bi ustrezala njihovi hitrosti vrtenja. Morala je obstajati drugačna razlaga – in skrita snov pojasnjuje to uganko. Izračuni so pokazali, da je 90 odstotkov snovi v vesolju nevidne – od tod tudi izraz "temna snov". Raziskovalci so nato poskusili izračunati hitrost širjenja vesolja po velikem poku. Po dodatnih raziskavah so kozmologi objavili, da se širjenje vesolja pospešuje. Zaključili so, da mora biti povsod po vesolju energija, ki premika stvari narazen. Temna snov in gravitacija stvari približujeta, temna energija pa jih oddaljuje. To je torej druga sila v kozmologiji. Gre za seveda pretirano poenostavljeno razlago.

S. I.: Bi si upali trditi, da je veliko tistega, kar je v ezoterični literaturi ali starodavnih modrostih poznano kot "etrsko", pravzaprav to, kar znanost imenuje temna snov in temna energija?
      H. O.: Mislim, da je to zelo verjetno. V številnih energijskih oblikah, ki jih s tehnologijo NEV vidim ne le okrog ljudi, ampak tudi okrog svetih krajev in žitnih krogov, je etrska komponenta, ki je ni mogoče prezreti. Pravzaprav bi celo dejal, da kozmologiji doslej še ni uspelo izdelati teorije enotnega polja prav zato, ker niso upoštevali etrske snovi.

S. I.: Ali menite, da bo to naslednje veliko odkritje? Kot da čakamo, da znanost dohiti starodavno znanje.
      H. O.: Natanko tako! Da, dohiteti je treba. Verjamem, da sta temna in etrska snov, zgrajeni iz vse bolj finih ravni, ki jih običajno ne moremo videti, pravzaprav energija, za katero bi lahko rekli, da "uhaja" v naše prostorsko-časovne koordinate. Ne govorimo le o treh dimenzijah, ampak o precej več. Profesor Stephen Hawkings govori o 10 dimenzijah.

S. I.: Če se s kozmološke znova vrnemo na individualno raven in vse tisto, s čimer se srečujemo v vsakodnevnem življenju, bi lahko s tem pojasnili zakaj in kako deluje homeopatija, zakaj deluje akupunktura, zakaj je telepatija mogoča? Ali menite, da mora obstajati medij, skozi katerega energija – na primer misel – lahko potuje?
      H. O.: Da, absolutno. Še več – morda je to vidik, ki bi ga morali resno upoštevati pri raziskavah nadaljevanja življenja zavesti po smrti fizičnega telesa. "Preminuli" preidejo v svoja fina energijska telesa, ki jih večina ljudi ne vidi.

S. I.: Videti je, da živimo v času, ko je znanost na robu tega, da bo sprejela in potrdila starodavno znanje – da je vse energija. Ali menite, da se ta dva vidika zbližujeta?
      H. O.: Prek kakšnimi 100 leti so H. P. Blavatska, C. W. Leadbeater in drugi razširjali starodavno indijsko znanje. Mislim, da je Leadbeater dejal nekaj takega: "Nekega dne bodo verni ljudje in znanstveniki prispeli na isto točko. In verni se bodo obrnili k znanstvenikom ter dejali: ‘Ves ta čas smo čakali na vas’".

Za več informacij: www.electrocrystal.com in newenergyvision.co.uk

* Podatke o znanstvenem matematičnem modelu najdete v: V. French, P. J. Bryant, S. V. Bryant, Science, 1976, Pattern regulation in epimorphic fields, 193, 969–81; V. French, P. J. Bryant, S. V. Bryant, Science, 1981, Distal regeneration and symmetry, 212, 993–1002.