Svetovna zdravstvena organizacija se je usmerila proti kajenju
Gro Harlem Brundtland

V našem boju za bolj zdrav svet je eden večjih izzivov, s katerimi s srečujemo, nepotreben, povzroča pa ga človek: gre za tobačno epidemijo. Podatki so grozljivi. Po sedanjih vzorcih kajenja bo približno 500 milijonov danes živečih ljudi ubil tobak. Tobačna smrt bo pokosila ljudi, ki že kadijo, otroke, ki bodo postali kadilci, in vedno večje število kadilk.
      Po vsem svetu se smrtnost zaradi tobaka zvišuje s približno 4 milijonov smrti v letu 1998 na približno 10 milijonov letno v letu 2030, to je več kot vse smrti skupaj zaradi malarije, porodnih zapletov in življenjskih razmer otrok ter tuberkuloze. Več kot 70 odstotkov teh smrti bo v razvitem svetu. Do leta 2020 bo kajenje povzročilo približno eno od treh smrti pri odraslih, medtem ko je v letu 1990 povzročilo pri odraslih eno od šestih smrti.
      Tobačna epidemija je nalezljiva bolezen, ki jo širijo oglaševanje, kadilci in dim, ki so mu izpostavljeni nekadilci, še posebej otroci. Naša dolžnost je zavarovati ljudi pred to epidemijo.
      Nekateri nasprotujejo in govorijo, da gre za svobodo izbire. Ali res? Odrasli lahko izbirajo sami, če so jim informacije dostopne. Vendar kar 80 odstotkov kadilcev začne kaditi pred 18. letom, pogosto že pri 14., 15. ali 16. letu. Tu ne gre za svobodo izbire. Civilizirani narodi običajno skušajo dejavno zavarovati svoje otroke pred navadami, ki imajo 50 odstotkov možnosti, da pripeljejo do prezgodnje smrti.
      V takih okoliščinah je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pospešila svoje dejavnosti za nadzor nad tobakom. Del neuspeha pri nadzoru nad tobakom v preteklosti izhaja iz neskladnega načina, s katerim se s predpisi ureja tobačne izdelke. Na prodajno ceno pogosto vplivajo davki. Na cigaretni škatlici so v številnih državah obvezna zdravstvena opozorila. Tobačno oglaševanje pa je nadzorovano samo v nekaterih državah.
      Vendar srž problema ni v cigaretni škatlici, ceni ali oglaševanju. Problem je v samem izdelku. Cigarete so same po sebi nevaren izdelek. Tobačna podjetja so se kljub temu, da to že dolgo let vedo, trdno odločila, da ne bodo izboljšala razmer in bodo še pospeševala prodajo.
      Ena največjih mednacionalnih tobačnih družb nasprotuje uredbam o vsebnosti tobaka. Pa vendar ima to podjetje oddelek z živilskimi izdelki, katerih vsebina je pogosto zakonsko urejena. Kako je mogoče opravičiti, da se zakonsko ureja vsebino živilskih izdelkov, vsebine cigaret pa ne?
      Tobačne družbe bodo neizbežno rekle, da prodajajo preprost kmetijski izdelek - sesekljane tobačne liste, zvite v papirno cevčico. To seveda ni res. Cigarete so med najbolj tehnično dovršenimi potrošniškimi izdelki, ki so na voljo. Podjetja pravijo, da se nikotin v tobaku pojavlja naravno in neizogibno, tako kot semena v jabolku. Dokazi govorijo, da je vnos nikotina v kadilca mogoče spretno nadzorovati, tako da se s cigareto vnese zadostno količino nikotina in potem vzdržuje odvisnost.
      Če še vedno mislite, da industrija enostavno polni papirne cevčice s tobakom, ne pa s prilagojenimi količinami nikotina, upoštevajte tole pred kratkim odkrito navedbo znanstvenika iz leta 1972, ki je delal za tobačno podjetje: "Cigareta ne bi smela biti sestavljena kot izdelek, temveč kot embalaža. Izdelek je nikotin. Predstavljajte si, da je zavojček cigaret posoda za hranjenje dnevne količine nikotina. Predstavljajte si, da je cigareta posoda za enoto količine nikotina. Predstavljajte si, da je vdih dima način za prenos nikotina."
      Boj proti kajenju je v velikem obsegu kulturno prizadevanje. Naše glavno prizorišče boja z otroki in tobakom je v tej čudni, živahni in pogosto zmedeni pokrajini, imenovani odraščanje. Vstopiti moramo v diskoteke, šole in športne arene. V številnih državah na plesiščih brezplačno delijo cigarete. Te prostore si moramo znova pridobiti. Če naj preprečimo, da se smrti, povezane s tobakom, do leta 2030 ne bodo potrojile na 10 milijonov ljudi letno, moramo prepričati naše otroke, da kajenje ni "kul".
      V tem stoletju osupljivih zdravstvenih izboljšav nadzor nad tobakom izstopa kot pretresljiva napaka. Premalo sredstev je bilo vloženih in prepogosto so vlade izbrale mehke možnosti pred učinkovitimi ukrepi. Ljudje v vladi imajo možnost preprečiti stroške zdravljenja stotisočev obolelih za rakom in srčnimi boleznimi in tako preprečiti zlom splošnega zdravstvenega sistema v prihodnjih desetletjih.
      Prvič bo Svetovna zdravstvena organizacija uporabila svojo pravico, da predstavi Okvirno konvencijo o nadzoru nad tobakom, ki so jo države članice zahtevale v letu 1996. 25. maja 1999 je Svetovna zdravstvena skupščina pridobila trdno podporo za to pobudo.
      Namen tega procesa je najkasneje do maja 2003 sprejeti konvencijo in ključne protokolarne sporazume. Če bo konvencija sprejeta in bo začela veljati, bo to prvič, da je bil uporabljen tak pristop za obravnavanje globalnega problema javnega zdravstva.