Žalujoči rabin

"Sem rabin, ki žaluje za judaizmom, ki ga je umoril Izrael," je naslov čustvenega in prepričljivega članka, ki ga je napisal rabin Michael Lerner, znan in neposreden urednik revije Tikkun. V nadaljevanju objavljamo zbir navedkov iz izvirnega članka rabina Lernerja, ki je bil 4. avgusta 2014 objavljen na Tikkun.org ter salon.com.
      … ne glede na to, koga okrivijo za prekinitev premirja ali za ponovni pričetek streljanja v tej bitki, ki je stara najmanj 140 let, je ena prvih žrtev vojne med Izraelom in Hamasom sočutni in k ljubezni usmerjeni judaizem, ki je zdržal tisočletja. Tudi, ko Izrael umika svoje čete iz Gaze, za katerimi ostaja obširno uničenje, več kot 1800 mrtvih prebivalcev in več kot 4000 ranjenih, ki so zaradi izraelske blokade ostali brez medicinske oskrbe, izraelski predsednik vlade Netanyahu zavrača pogajanja o premirju, saj se boji, da bi bil videti "šibek", če bi se odločil za prekinitev blokade in osvoboditev tisočev palestinskih zapornikov, ki so bili ugrabljeni in so zaprti v izraelskih zaporih ob kršitvah človekovih pravic.
      Naj razložim, zakaj izraelski odnos do Palestincev, ne samo med zadnjim obleganjem Gaze, pač pa tudi v zadnjih desetletjih, ko so izraelske oborožene sile intenzivirale okupacijo Zahodnega brega ter blokirale dotok hrane in gradbenega materiala v Gazo, pa tudi spodbujanje tega početja s strani judovske skupnosti po svetu, uničuje Judaizem in krepi novo obliko sovraštva do Judov, in to pri ljudeh, ki doslej niso imeli nobenih izkušenj z Judi (da ne omenjamo tistih antisemitov, ki Jude sovražijo, ne glede na to, kaj Izrael počne).
      … kot urednik Tikkuna sem objavil članke, ki so izzvali uradno zgodbo o rojstvu Izraela. Prikazovali so vlogo Izraela pri nasilnih izselitvah deset tisočev Palestincev v letu 1948 in ustrahovanju judovskih terorističnih skupin pod vodstvom (prihodnjega predsednika izraelske vlade) Menachema Begina in Yitzhaka Shamirja, ki je v beg za življenje pognalo stotine tisočev drugih Palestincev. Bil sem tudi resen kritik tistih, ki so kritičen odnos do Izraela uporabljali za prikrivanje antisemitizma. Vedno sem si govoril, da se bo po zagotovitvi izraelske varnosti ponovno vzpostavila prevladujoča humana narava Izraelcev ter sočutje iz Tore.
      Prepričanje, da bo sčasoma prevladala izraelska dobrota je v zadnjih osmih letih pričelo ugašati. Izraelci so ignorirali mirovno pobudo Savdske Arabije, zavrnili so ustavitev širitve svojih naselij na Zahodnem bregu, hkrati pa so vzpostavili uničujočo ekonomsko blokado Gaze. Vse to je bilo storjeno, kljub temu, da je palestinsko vodstvo promoviralo nenasilje, aktivno sodelovalo z izraelskimi varnostnimi silami, da bi preprečilo vsakršen napad na Izrael ter si ves čas prizadevalo za spravo in mir.
      Mirovna pobuda Savdske Arabije, na katero se Izrael ni nikoli odzval, bi Izraelcem zagotovila prepoznavo in končala sovražnosti. Tako bi Izrael dobil prepoznavno mesto na Bližnjem vzhodu (čeprav je imela pobuda nekaj nepopolnosti, je bila velikodušen prvi korak k resničnemu miru z arabskimi državami v regiji). Celo Hamas, ki je s svojim sovražnim karakterjem kar klical po izraelski destruktivnosti, se je odločil za sprejetje realnosti izraelskega obstoja, in tega ni sprejel z navdušenjem, je soglašal s palestinskimi oblastmi in bil pripravljen na sprejetje izpogajanih izhodišč. Vse to je zavrnila večina Izraelcev, ki jim je ustrezalo ignoriranje trpljenja okupiranih Palestincev in naraščanje bede v blokirani Gazi. Izrael je svojo pozornost usmeril k temu, da je postal Silicijeva dolina Bližnjega vzhoda, izvolil je desno vlado, ki je očarala ameriško izraelsko skupnost ter vplivneže med krščanskimi sionisti, pa tudi ameriški kongres, v katerem se obe stranki spopadata za to, katera bo delovala bolj napadalno. Izraelska vlada je zmanjševala pomen pogajanj s Palestinskimi oblastmi, ker je trdila, da bo Hamas kljub temu izvajal svoje vojne načrte. To so izkoristili kot razlog za popolno prekinitev mirovnih pogajanj, nato pa, z neverjetno cinično potezo, dopustili, da je brutalen in zavržen umor treh izraelskih najstnikov (ki ga je izvedel pripadnik Hamasa, ki je skušal spodkopati mirovna prizadevanja in povzročati strah v Izraelu) postal izgovor za nekontroliran napad na prebivalce Zahodnega brega, v katerem so aretirali stotine Hamasovih simpatizerjev ter sprožili napade brezpilotnih letal na Hamasove operativce v Gazi. Ko se je Hamas odzval z raketnim napadom na civilne cilje v Izraelu (ki je bil zaradi izraelskega raketnega ščita neučinkovit), je Netanjahujeva vlada to izkoristila za brutalni napad na Gazo … Med tem, ko so izraelske varnostne sile trdile, da želijo zgolj uničiti sistem predorov, ki jih je moč uporabiti za napad na Izrael, so posegli za enakim kriminalnim obnašanjem, ki ga v vseh drugih primerih obsoja svet: napadanje civilistov (enak zločin kot ga že leta izvaja Hamas, ko bombardira izraelske civilne cilje, k sreči neuspešno, zaradi česar si je organizacija zasluženo prislužila oznako teroristična).
      Z izgovoroma, da Hamas civiliste uporablja za ščit in da vojaški material shranjuje v civilnih stanovanjih … je Izrael uspel ubiti več kot 1500 Palestincev in raniti nadaljnjih 8000.
      Veliko sočutja imam za ljudi na obeh straneh. Judje smo bili 1600 let žrtve nasilja v evropskih državah, več sto let smo v muslimanskih državah živeli v razmerah, ki spominjajo na apartheid, soočali smo se s svetom, ki nam je večinoma odrekal pomoč in zapiral vrata, ko smo bili žrtve genocida. Travme preteklosti danes še vedno oblikujejo zavest mnogih Judov. Judje si zaslužimo sočutje in potrebujemo ozdravljenje. Na podoben način na Palestince vpliva izgon iz njihovih domov v času ustanavljanja izraelske države, ki se ga spominjajo kot velike katastrofe Al Nakba, in tudi po 66 letih to še vedno vpliva na zavest mnogih Palestincev.
      Vendar te travme ne opravičujejo izraelskega ali Hamasovega početja, so pa relevantne za nas, ki skušamo najti pot do družbene ozdravitve in transformacije …
      In prav na tej točki so ameriška judovska skupnost in Judje po svetu naredili nesrečni korak, ki je Izraelsko nacijo spremenil v "Judovsko državo", Izrael pa spremenili v objekt čaščenja, namesto v politično entiteto z vsemi slabostmi in prednostmi političnih entitet, ki bi morala odgovarjati za svoje sistematične kršitve človekovih pravic.
      Žal vse preveč Judov Izrael dojema kot neko sveto resničnost in ne kot državo.
      Čaščenje države je nujno privedlo do tega, da Judje judaizem spremenijo v odvod za ultra-nacionalistično slepoto. Vsako dejanje izraelske države zoper Palestince je razumljeno kot božja kazen.
      Na vsak sabat Judje v sinagogah molijo za dobrobit izraelske države, ne pa tudi za naše arabske sestrične. Že sam predlog, da bi molili tudi za dobrobit Palestincev, je razumljen kot heretičen in dokaz "Judov, ki sovražijo sami sebe".
      Po drugi strani pa, za naše nejudovske prijatelje, prosim, ne bodite jezni na Jude zaradi obnašanja države, ki se imenuje "Judovska država" in deluje arogantno, provokativno, nespoštljivo in je nasilnež Bližnjega vzhoda. Ta država se glede svojih politik ni posvetovala z večino Judov. Prosim razumite, da se antisemitski izbruhi, ki smo jim pričali v Franciji, Belgiji in drugih evropskih državah, v ničemer ne razlikujejo od drugih vrst rasizma: okriviti vse ljudi določene skupine zaradi zla, ki ga povzroča obnašanje peščice …
      Predvsem pa žalujem zaradi vsega nepotrebnega trpljenja na tem planetu, vključno z izraelskimi žrtvami terorizma, palestinskimi žrtvami izraelskega terorja in nasilja, ameriškimi žrtvami zgrešenih vojn v Vietnamu, Afganistanu, Iraku, žrtvami ameriške brezkončne vojne proti terorizmu ter žrtvami mnogih drugih spopadov po svetu. Žalujem tudi zaradi manj vidnih vendar resničnih žrtev globalnega kapitalističnega reda, v katerem po podatkih ZN zaradi podhranjenosti in povezanih bolezni vsak dan umre med 8.000 in 10.000 otrok, mlajših od 5 let. Kljub temu verjamem, da je še vedno možno vzpostaviti drugačen svet, če nas bo le dovolj, ki bomo v to verjeli in nato skupaj delali, da bi ga ustvarili.
      (glej: Rabin Michael Lerner, Leva roka boga: Odvzemimo svojo državo religijski desnici, utemeljeno na študiji o stresu in psiho dinamiki vsakdanjega življenja v zahodnih družbah, ki jo je Lerner vodil v času, ko je kot psihoterapevt in raziskovalec delal na Nacionalnem inštitutu za mentalno zdravje.)

Dodatne informacije: tikkun.org in spiritualprogressives.org