Zgodba o Nazeehu
Oren Medicks

Morda moraš biti Izraelec, da bi v razumel, kako zelo neverjetna je naslednja situacija: skupina Izraelcev, Palestincev in mednarodnih mirovnih aktivistov živi skupaj v oljčnem nasadu, globoko v notranjosti palestinskih ozemelj. Palestinci in Izraelci skupaj iščejo les za kurjavo ponoči, čez dan pripravljajo informacijske panoje ali pa pomivajo posodo - z vodo, ki jo skrbno zbirajo v stari plastenki, saj je tekoča voda nedostopna. Drug ob drugem tiho sedijo na straži, ne zato, ker bi se bali drug drugega, pač pa zaradi morebitnega napada izraelske vojske. Vsakega Izraelca, ki bi si lahko zamislil tako situacijo, bi spreletel srh ob takšnem ali drugačnem morilskem scenariju, ki mu zagotovo zletel skozi misli. Biti globoko na "ozemlju intifade" in to sredi noči? Obdan s Palestinci, kamor seže oko pa nobenega vojaka, ki bi te zaščitil? Celo najvztrajnejši raziskovalec ne bi mogel najti niti peščice Izraelcev, ki bi bili pripravljeni tvegati svoja življenja v taki situaciji. Pred dvema mesecema celo tisti, ki so bili na tem hribu, niso mogli verjeti temu, da so bili resnično tam.
      Kot se to pogosto dogaja, je ta tabor nastal kot nekaj povsem drugega. Pred tremi meseci je Nazeeh, palestinski kmet iz vasice Mas'ha, prejel odredbo o zasegu zemlje, ki so jo izdale izraelske oblasti. V odredbi je pisalo, da mu bodo vzeli 95% njegovega ozemlja, ker bodo zgradili pregradni zid. Izraelci pregradni zid razglašajo kot razumen varnostni ukrep, ki ločuje Izraelce in Palestince. V resnici pa je to pregrada med Palestinci in njihovim ozemljem. Mas'ha je, kot mnoge druge palestinske vasice, od ostalega sveta ločena že z naravnimi pregradami, ki vsakemu vozilu preprečujejo vstop ali izstop iz vasi. Načini, s katerimi Palestinci preživijo v tako nečloveških pogojih, so že same po sebi zgodbe, ki jih je vredno zapisati. Nazeeh, oče sedmih otrok, je nemudoma razumel, da bi izguba zemlje pomenila smrtno obsodbo zanj in za njegovo družino. Brez zemlje in brez načina, kako zapustiti svojo vas ali v njej zaslužiti za preživetje, ne bi mogel nahraniti svoje družine. Kot ljudje, ki živimo v svobodnih deželah, nastanjeni kjerkoli želimo, svobodno potujoč iz enega v drugi kraj, si le težko predstavljamo strahovit občutek nemoči, frustracije in izgube; biti popolnoma nemočen pred silo, ki se lahko na nemilost poigrava s tvojim življenjem in ki te dejansko želi izgnati. S tako težkimi občutki in mislimi se je Nazeeh ozrl po svojih možnostih: pravna pot je obstajala, vendar je vedel, kako malo možnosti ima Palestinec, zahtevajoč izraelsko pravico. Poleg tega pa, kdo bi si lahko finančno privoščil tak poizkus?
      Demonstracije? Kje je smisel? V najboljšem primeru bi jih razgnali z gumijastimi kroglami, v najslabšem pa s svinčenimi; in vsi sodelujoči bi trpeli resne posledice. Zaprositi za medijsko pozornost? Nikogar ne zanima še ena zgodba obupanega Palestinca. Nazeeh, človek, ki je vajen delati 16 ur dnevno, čigar stopala so olesenela od vsakodnevne hoje po oljčnem nasadu odkar je dopolnil svoje peto leto, ni mogel prenesti te žalosti, frustracije in jeze. Odpravil se je v svoj nasad, da bi čim dlje časa ostal med svojimi oljkami. Svoji ženi je dejal: "Ne čakaj me. Preostali so mi dnevi, morda tedni, preden buldožerji izbrišejo moja oljčna drevesa. Ta čas želim preživeti v nasadu." Oskrbel se je z manjšo zalogo vode, z vrečko kave in sladkorja in z dvema škatlicama cenenih, doma narejenih cigaret ter se odpravil v nasad.
      Sčasoma se je Nazeehova zgodba razširila po vasi in prek cestnih zapor do mirovnih aktivistov v bližnji vasici - od tam pa do izraelskih mirovnih aktivistov.
      Ljudje so začeli prihajati. Najprej na obisk, kasneje pa, da bi ostali. V nekaj dnevih so v nasadu postavili šotor. Kmalu je šotor postal protestni šotor proti okupaciji. Ljudje so izdelali informacijske panoje s fotografijami in zemljevidi. Pričeli so se obiski predstavnikov medijev. Nazeehov šotor je postal zgodba.
      Še danes, dva meseca po pričetku te zgodbe, Nazeeh nasada ni zapustil za več kot nekaj ur. Okoli 500 izraelskih in mednarodnih mirovnih aktivistov je tam prenočilo ali ostalo dlje - to so bili trenutki, ki bodo zagotovo dokončno spremenili njihove poglede.
      (Vir: www.YellowTimes.org,www.gush-shalom.org)