Izkoriščanje otroške delovne sile
Shamlal Puri in Kimi Mamtora

Statistični podatki kažejo, da je delo otrok zelo razširjeno, da jih družba izkorišča in jih prikrajša za najboljša leta njihovega otroštva. Mednarodno gibanje si prizadeva, da bi bili otroci, ki delajo, odstranjeni vsaj iz nevarnih okolij. Shamlal Puri in Kimi Matamora iz Newslink Africa pravita, da bi bilo treba delo otrok povsem odpraviti.

Po vsem svetu brez sramu izkoriščajo majhne otroke. Odstotek dela otrok po svetu je neverjetno visok. V Afriki je ogromno otrok, ki jih družba neusmiljeno izkorišča. Otroci, stari od 6 do 14 let, so ujeti v mučen boj med velikimi obubožanimi družinami, ki so odvisne od njihove podpore, in družbo, ki jih brezobzirno izkorišča. Navkljub svetovni kampanji sindikatov velike mednarodne zveze delo otrok ni ukinjeno. Še več, zadnje številke kažejo, da še naprej zahteva nove žrtve.
      V Afriki, kjer je delež otrok, ki delajo, višji kot na drugih celinah, narašča nedovoljena trgovina z otroki. Po navedbah Mednarodne organizacije dela (ILO) izkoriščajo za delo 53 od 132 milijonov otrok v zahodni in srednji Afriki, po podatkih UNICEF-a (Sklada Združenih narodov za otroke) pa nedovoljena trgovina odseva geografijo razvoja v Afriki. Glavni dobavitelji so Togo, Benin, Burkina Faso in Mali. Otroke pošiljajo na Slonokoščeno obalo, v Gabon in Nigerijo, pri čemer prečkajo države, kot sta Kamerun ali Ekvatorialna Gvineja.
      Nedovoljena trgovina se pojavlja tudi v industrializiranih državah, kjer narašča število tajnih delavnic. Dekleta pri štirinajstih letih in več silijo v prostitucijo ali pa že v otroštvu postanejo gospodinjske pomočnice, dečke, stare manj kot dvanajst let, pa oddajo v zakup živinorejcem. Otroci zahodne in srednje Afrike so prikrajšani in obsojeni na suženjstvo, pravijo raziskovalci in uradniki. Raziskovanje in vzdrževanje baze podatkov o dvojnem zlu trgovine z otroki in izkoriščanja dela otrok so bili del skupnega programa ukrepov, za katerega so se dogovorili na regionalnem posvetovanju na začetku leta 2000 v Libervillu, glavnem mestu Gabona.

Delo otrok v gospodinjstvih
V številnih regijah osemletne deklice s podeželja odvedejo v mesta, kjer opravljajo gospodinjska dela. Mnoge delajo več kot 12 ur dnevno in so fizično, duševno in spolno zlorabljane. Tiste, ki morajo iz svoje države, so tudi osamljene: številni otroci prihajajo npr. iz Ekvatorialne Gvineje v Kamerun in iz njega; gambijski raziskovalci pa domnevajo, da otroci iz južne senegalske regije Casamance delajo v gospodinjstvih v Banjulu v Gambiji.

Kenija
Številne majhne otroke tihotapijo v različne države kot sužnje. Okoli 3 milijone otrok med 6. in 14. letom dela v Keniji. Milijon teh otrok se ukvarja z visoko tveganim delom: v turističnem sektorju, kjer jih spolno izkoriščajo; na plantažah in v rudnikih, kjer so izpostavljeni nevarnim kemikalijam; v gospodinjstvih, kjer so podvrženi telesnim, duševnim in spolnim zlorabam; pobirajo pa tudi smeti, pri čemer trpijo v ponižujočih razmerah.
      Razlogi za delovne zlorabe otrok so po vsem svetu enaki: rastoča revščina, visoka rast prebivalstva in podeželsko-urbana migracija. Kenijske oblasti so podpisale sporazum s programom ILO (Odprava dela otrok). S podporo Mednarodnega programa za izkoreninjenje dela otrok (IPEC) izvajajo več kot 18 akcijskih programov. Organizacije delavcev, nevladne organizacije ter druge institucije in socialne skupine so oblikovale kolektivno združenje proti delu otrok, ki si prizadeva za dvig ozaveščenosti, in svetovanje za vključitev strategije za delo otrok v državno strategijo socialnega in ekonomskega razvoja.

Kmetijstvo
Afriški komercialni kmetijski sektor je znan po tem, da izkorišča delo otrok, in to zlasti na plantažah, kmetijah in v predelovalnih tovarnah. ILO je začela s posebnim programom za odstranitev otrok z nevarnih in izkoriščevalskih nalog, najprej za izboljšanje delovnih pogojev in končno za odpravo dela otrok v kmetijstvu v vsej podsaharski regiji. Načrt so sprejeli avgusta 1996 na srečanju v Dar-es-Salamu v Tanzaniji, ki so se ga udeležili predstavniki vlade in organizacij delodajalcev in delavcev iz Etiopije, Gane, Kenije, Malavija, Južne Afrike, Ugande in Zimbabveja. Dogovorili so se za dvig minimalne starosti za začetek dela na 15 let, za ustavitev nevarnega in suženjskega dela, za zaščito otrok, ki delajo, in za spopad z osnovnimi vzroki za delo otrok.
      Tanzanija je okrepila svojo kampanjo proti delu otrok v letih od 1995-97. Ministrstvo za izobraževanje in kulturo ter Ministrstvo za razvoj skupnosti, ženske zadeve in otroke sta pozvala k javni mobilizaciji za vpis in vztrajanje v osnovni šoli. Objavljena je bila prepoved dela otrok v šolah, s čimer je bilo osnovnošolskim oblastem prepovedano, da bi pošiljale otroke na delo na sosednje plantaže in gradbišča, češ da zbirajo denar za šolo, kot so to počele v preteklosti. Vsem osnovnošolskim oblastem, okrožnim uradnikom za izobraževanje, osnovnošolskim inšpektorjem, učiteljem in osnovnošolskim odborom je bila izdana okrožnica o prepovedi. Šolske inšpektorje so pozvali, da uveljavljajo in nadzirajo izvajanje prepovedi.
      Tanzanijska vlada je povečala sredstva in razvojni proračun za socialne dejavnosti s 30 odstotkov v proračunu za leto 1996-97 na 48,1 odstotka v proračunu za leto 1997-98. Povečanje dodeljenih proračunskih sredstev je bilo namenjeno izboljšanju celovite strukture osnovnega izobraževanja, ki bi pripeljalo do povečanega vpisa in zadrževanja otrok v šoli. Od fiskalnega leta 1997-98 dalje je Tanzanija opustila uvozne dajatve na kmetijska vlaganja, da bi se s tem povečala delovna proizvodnja v kmetijstvu in da bi narasli dohodki za gospodinjstva kmetijskih pridelovalcev, s tem pa bi se zmanjšala potreba po delu otrok za osnovne potrebe.
      Delo otrok se bohoti v industriji diamantov in dragih kamnov, kjer osemletniki delajo za malo denarja. Večina otrok mora dve leti, v nekaterih primerih tudi do pet let potrpeti brez kakršnega koli plačila. Skrita plat cvetoče diamantne industrije so življenja teh otrok, ki so prikrajšani za normalno otroštvo. V skladu s poročilom sindikatov je med 800.000 delavci v industriji diamantov in dragih kamnov v Indiji 10 odstotkov otrok. Z mukami garajo 12 ur dnevno brez potrdila o zaposlitvi ali obračunskega plačilnega lista, plačani pa so od kosa, kar znese do 60 odstotkov plače odraslih.

Indija
Narava in razširjenost dela otrok v Indiji je obsežna in zapletena. Na milijone otrok po vsej državi dela v različnih industrijah in poklicih. Medtem ko uradni National sample ocenjuje, da jih je 11,28 milijona, pa neuradne ocene nevladnih organizacij in raziskovalcev dajejo slutiti, da jih je med 44 in 110 milijoni. Približno 90 odstotkov teh otrok dela na kmetijskih območjih, skoraj 2 milijona otrok pa dela v industriji z nevarnimi snovmi. Mnoga dela, kot sta gospodinjsko delo ali družinsko kmetovanje, niso priznana, pravice otrok pa so pogosto kršene. Tu je še tajno in nevidno delo, vključuje nedovoljeno trgovino z otroki in prostitucijo.
      V drugih državah v razvoju je položaj komaj kaj drugačen. Pakistanska komisija za človekove pravice poroča, da dela okoli 15 milijonov pakistanskih otrok, in problem opisuje kot "trdovraten". Nedavno poročilo ILO pravi, da se razmere v Aziji slabšajo, zlasti ko pride do nedovoljene trgovine. "Naraščajoče število projektov in vlad, ki se ukvarjajo z bojem proti nedovoljeni trgovini z otroško delovno silo, ni zmanjšalo števila otrok, ki jih zajamejo nezakoniti trgovci," pravi generalni direktor ILO Juan Somavia.
      Približno 500.000 bangladeških otrok dela v javnih hišah v Pakistanu in Indiji, poroča ILO, veliko nepalskih otrok pa izkorišča industrija spolnosti. Otroci so tudi vključeni v tolpe beračev, še zlasti na Tajskem in v Vietnamu. Navkljub hrupu, ki ga je povzročilo razkritje nedovoljene trgovine z azijskimi otroki, številne ugrabijo in jih pošljejo v zalivske države, kjer jih uporabljajo kot jahače v kameljih dirkah. Teh je približno 20.000, stari pa so 2 do 11 let.
      V Indiji se delhijsko okrožje Seemapuri imenuje "kolonija zbiralcev cunj". Od leta 1996 ILO/IPEC pomaga pri projektu za preselitev otrok - zbiralcev cunj z delovnih mest v osnovne šole. Otroci od 6. do 14. leta, ki so vpeljani v delo, so pogosto zapustili šolo, toda mnogi med njimi v šoli še sploh niso bili. Številni trpijo za raznimi boleznimi, še posebej kožnimi, in za otekanjem gležnjev in nog zaradi celodnevne izpostavljenosti odpadkom in umazaniji. Zaradi izjemne revščine so nekateri prisiljeni v kriminalna dejanja, kot so nedovoljena trgovina z mamili, kockanje in pitje.
      Indija se je kot prva država priključila IPEC že leta 1992 in je pionir v boju proti delu otrok. Od svojega začetka v letu 1988 je National Child Labour Projects (NCLP) izvedel 91 projektov, s katerimi je 890.000 otrok osvobodil dela in so sedaj v programu rehabilitacije, ki vključuje izobraževanje, zdravo prehrano in učenje raznih spretnosti. Od 160 projektov IPEC-a je imelo koristi okoli 100.000 otrok.
      Da bi končali to brutalno poglavje izprijenosti, sta potrebna izvajanje strogih zakonov proti delu otrok in politična volja za njihovo uveljavljanje. Današnji otroci so jutrišnji državljani, ki bi lahko - če bi dobili priložnost za normalno otroštvo, izobraževanje in usposabljanje, seveda - izboljšali svet, v katerem živimo.