Nova svetovna ureditev prav taka kot stara
Marco Pochmann

Značilnosti nove gospodarske ureditve zaenkrat še niso jasno razvidne, vendar pa je dovolj znakov, da lahko ugotovimo njene učinke med nekaterimi državami, ki predstavljajo jedro kapitalizma, in številnimi drugimi, ki sestavljajo veliko obrobje sveta.
      Novo gospodarsko ureditev označujejo trije osnovni elementi:

• tehnološka revolucija, ki osredotoča globalno gospodarsko moč v majhnem številu gigantskih transnacionalnih družb
• neoliberalna politika, ki podreja obrobne države rabi samo treh denarnih enot: dolarja, evra in jena
• vojaška moč, ki prek NATA vzpostavlja red po vsem planetu.

      Danes imamo malo državnih gospodarstev, ki so zmožna sodelovati na področju tehnoloških inovacij, ki jih obvladujejo transnacionalne družbe. Na področju svetovnega gospodarstva, ki je brez nadzora, mednarodna konkurenca številne države izključuje iz proizvodnje in delitve premoženja. Proizvodnja je vedno bolj osredotočena v kapitalističnih središčih, in to kljub nizki stopnji gospodarske rasti, številnim oblikam valorizacije kapitala in izraženi nestabilnosti vladnih financ.
      Večina povečanj proizvodnje nastane v omejeni skupini držav, predvsem tam, kjer deluje mreža transnacionalnih družb, ki obvladujejo nove tehnologije. Dejansko nastaja nova mednarodna delitev delovne sile, v kateri poteka proizvodnja z visoko tehnološko vsebino, tj. največjo dodano vrednostjo, in vrhunska stvaritev modernih delovnih mest v bogatih državah.
      Države na obrobju niso samo odvisne od te visoko razvite proizvodnje, temveč jih dinamika mednarodne trgovine sili v izvoz surovin oziroma v najboljšem primeru blaga, izdelanega z nizko vsebino tehnologije, tj. z manjšo dodano vrednostjo, in v sektorjih z negotovo zaposlitvijo. Tako je nova gospodarska ureditev videti precej podobna tisti pred sto leti: nepravična delitev delovne sile, mednarodna proizvodnja pa je razdeljena med dve različni skupini držav.
      V jedru kapitalizma so države, ki izdelujejo in izvažajo končne proizvode in lahko obvladujejo svoje cene na mednarodnem trgu. Povpraševanje po tem blagu določajo oligopoli. Najboljša in najbolje plačana delovna mesta so v industrijski proizvodnji. V drugi skupini držav - preostalem delu sveta - pa so obrobna gospodarstva, ki so specializirana za proizvodnjo osnovnega blaga in uvažajo izdelane proizvode. Ker je bila dobava surovin v svojem bistvu konkurenčna, obrobje ni imelo skoraj nobenega nadzora nad količino in ceno. To je izpodjedlo kupno moč osnovnega blaga in bilo dejavnik, ki je povzročil, da je postala na obrobju zaposlitev negotova.
      Glede na prevladovanje neoliberalne politike, znane kot washingtonski konsenz, so bile obrobne države prisiljene sprejeti programe odpiranja trgovine in ukiniti predpise svojih finančnih trgov in trga dela. Posledica tega je, da statistika kaže njihovo socialno in proizvodno nazadovanje zlasti v večji odvisnosti od uvoza in pritegovanja tujega kapitala. Ta proces vodi v dejansko izginotje državnih valut teh odvisnih gospodarstev.
      Na začetku poskušajo programi denarne stabilizacije oslabiti državne finančne sisteme obrobnih držav, ki vodijo v to, da se vežejo na eno izmed treh glavnih mednarodnih valut. V zadnjem času ta gospodarstva vedno bolj prizadevata naraščajoča brezposelnost in revščina.
      Koncentracija brezposelnosti v obrobnih državah je bila še posebno dramatična. Leta 1979 je bilo kar 66 % brezposelnosti na svetu v teh državah; do leta 1998 se je ta številka dvignila na 86 odstotkov. Kako pomemben je pravzaprav ta podatek, nam postane jasno, ko spoznamo, da je količnik povečanja brezposelnosti v zadnjih dveh desetletjih 3,3.
      Če gledamo družbeno in gospodarsko nazadovanje večine nerazvitih držav, ni nič novega, da postajajo vse pomembnejše policijske sile, ki so odgovorne za nadzorovanje družbe. Oborožene sile teh držav propadajo zaradi programskega zmanjševanja proračuna, ki ga določa Mednarodni denarni sklad.
      Hkrati pa se je med vladami bogatih držav povečala vloga pakta NATO, saj naj bi zveza igrala zelo vidno vlogo svetovnega policaja ne samo v obvladovanju notranjih sporov v revnih državah, temveč zlasti podpirala izgradnjo nove svetovne gospodarske ureditve.
      (IPS)