             
|

"Mir je možen, mir je neizogiben" Z ameriškim kongresnikom Dennisom Kucinichem se je pogovarjala Monte Leach Ameriški poslanec Dennis Kucinich, demokrat iz Ohia, se je prvič pojavil v javnosti leta 1977, ko je bil pri 31. letih izvoljen za župana Clevelanda. Bil je najmlajši župan tega velikega mesta v ameriški zgodovini. Leta 1978 je banka v Clevelandu od njega zahtevala, naj nekemu zasebnemu podjetju proda sistem oskrbe z elektriko, ki je bil v lasti mesta; to je bil pogoj, da bi banka mestnim oblastem odobrila razširitev kredita. Kucinich je ponudbo zavrnil in tako je prišlo do precedenčnega dogodka v ameriški politiki, banka pa je mesto Cleveland pahnila v 15 milijonov dolarjev težak dolg. Na ponovnih volitvah leta 1979 je Kucinich sicer izgubil, vendar je bil 15 let kasneje izvoljen za senatorja države Ohio, in to prav na podlagi okrepitve sistema za oskrbo z elektriko v Clevelandu, ki je takrat zagotavljal poceni električno energijo že skoraj polovici prebivalcev tega mesta. Leta 1998 ga je mestni svet odlikoval za "pogum in daljnosežno vizijo ob zavrnitvi prodaje mestnega električnega sistema". Kot ameriški kongresnik je Kucinich vse do vojne v Iraku leta 2003 vodil kongresno opozicijo. V svoji sedanji kampanji za predsednika ZDA združuje močan aktivizem in duhovni občutek za temeljno medsebojno povezanost vseh živih bitij. Kucinichev svetovni nazor je poln strastne predanosti javnemu služenju, miru, človekovim pravicam in okolju. Share International: V vaši predsedniški kampanji so teme miru in pravice osrednjega pomena; to tudi sicer velja za vaš politični pristop. Kako to, da se osredotočate prav na ta vprašanja? Dennis Kucinich (DK): Vsi imamo življenjski namen, ki se nanaša na vzpostavitev družbe, v kateri živimo. To počnemo na različne načine. Nekateri med nami so zdravniki, drugi odvetniki, arhitekti, učitelji, matere in očetje, javni delavci, peki ali natakarji. Vsak ima svoje mesto in vsi čutimo aspiracijo k več in več možnostim. Kar se mene tiče, sem od mladih let vedno čutil zavezanost k socialni in ekonomski pravičnosti. Ko spoznamo življenjske možnosti, ki se izražajo v našem življenju, se mora naša težnja po miru v zunanjem svetu najprej odraziti tako, da težimo k vzpostavitvi svojega notranjega miru. Ker sem v svojem življenju imel možnost delovanja v tej smeri, sem spoznal, da je mir možen, da je mir neizogiben, če se le trudimo in delamo v tej smeri. Zame je velika radost, da lahko svoje razumevanje in vse, kar sem se naučil, delim z drugimi. Znotraj naših vladajočih struktur je delovanje v tej smeri pomembna odgovornost; prevzel sem jo, ker verjamem, da smo sposobni ustvariti družbo, v kateri bo bolj prisoten mir. Gotovo pa je, da stopata mir in pravičnost z roko v roki. Moja predanost izvira iz razumevanja smisla ter iz prepričanja, da k uresničitvi teh ciljev lahko pripomore vsakdo. Vsak posameznik bi moral skrbno razmisliti, kaj lahko sami storimo, da bi razširili možnosti naše civilizacije. Kar lahko storimo, vsakdo v svojem življenju, je vsakodnevno seganje malenkost višje, objeti moramo nove možnosti ter pošiljati ljubezen v svet ter se truditi, da v vsakem trenutku delujemo na podlagi svojih talentov in sposobnosti. V našem svetu obstajajo tako velike možnosti za ustvarjalnost. Vse se pričenjajo z nami samimi. Vse, kar potrebujemo, je zaupanje v samega sebe in v svojo sposobnost prispevanja majhnih sprememb na poti do boljšega sveta. SI: Govorili ste o nekaterih duhovnih vidikih. Ali obstajajo duhovna ali religiozna načela, ki vodijo vaše poglede na življenje in politiko? DK: Moj pogled na svet je holističen. Svet vidim v medsebojni povezanosti in soodvisnosti. Vse izraža svojo identiteto skozi močno in vseprisotno resničnost. Ko sprejmemo neko odločitev, ta odločitev vpliva na ves svet. Tako lahko spoznamo moč, ki je v vsakem posamezniku; spoznamo izjemno izraznost in potencial naše eksistence. Načela, ki vodijo moje življenje in dejavnosti, imajo tako opraviti z razumevanjem te temeljne medsebojne povezanosti vsega človeštva. Tako bi se morali zavedati, da vse naše odločitve vplivajo na druge ljudi. Pa ne samo na ljudi, tudi na druge živalske in rastlinske vrste. Tako se moramo potruditi, da bi bili spoštljivi do tega planeta in do vseh, ki sodelujejo v tem planetarnem življenju. SI: Kako ste prišli do tako poglobljenega pogleda na življenje? Ali je to posledica izkušnje, ki ste jo morda doživeli ali je šlo za postopni razvoj? DK: Moji pogledi sovpadajo z razmišljanjem tistih, ki so ustvarili ta narod; z mislimi Thomasa Jeffersona o človekovi svobodi, z ameriškim transcedentalnim gibanjem, z angleškimi romantičnimi pesniki, gotovo so povezani tudi z mojo osebno navezavo na katolištvo, predvsem pa na vse religije. To vse ustvarja neke vrste sintezo, ki kaže na svetovni nazor o možnostih človeške povezanosti in človekovega potenciala. SI: Kakšni so vaši pogledi na vlogo in pomen Združenih narodov (ZN) in njihovih agencij v današnjem svetu? DK: Kot predsednik ZDA bi okrepil ZN in deloval v smeri zagotavljanja naše udeležbe v vseh strukturah, ki vzpostavljajo mednarodni red in mednarodno pravo. ZN so bili doslej zelo pomembno telo za zagotavljanje človeške enotnosti in pomembno je, da ZDA delujejo v smeri zagotavljanja njihove učinkovitosti. Žal je naša država v sprejemanju mednarodnih odločitev v preteklih letih skušala zmanjševati vlogo ZN in Varnostnega sveta. Vojna v Iraku je očiten primer uničevalne poti, ki jo je z vztrajanjem na enostranskih dejanjih izbrala trenutna administracija, neupoštevajoč pomisleke in skrbi ZN, Varnostnega sveta in mednarodnih inšpektorjev. Ne verjamem, da so taka dejanja primerna za tako velik narod, prav tako tudi ne za promocijo in zagotavljanje človeške enotnosti. Kot predsednik ZDA bi opustil politiko preventivnih napadov in unilaterizma in ustvaril politiko sodelovanja; tako bi zagotovil varnost vseh narodov, če posebej našega. SI: Katere spremembe bi se morale zgoditi, da bi ZN izpolnili svoj potencial v svetu? DK: Ugotoviti moramo, kaj lahko storijo ZDA. Kot predsednik bi ZN predlagal, naj z nami sodelujejo na področju vzpostavitve in krepitve vseh področij mednarodne zakonodaje. ZDA lahko vodijo po poti izvrševanja protioborožitvenega sporazuma, ki zahteva opustitev vsega jedrskega orožja, začenši z ustavitvijo proizvodnje novega, z ustavitvijo jedrskih poizkusov, s prekinitvijo izvajanja načrtov za raketno obrambo držav, ki predvideva jedrsko vojno, z zaščito vesolja pred uporabo orožja, s sodelovanjem pri zagotavljanju doktrine vesolja brez orožja, z opustitvijo programa oborožitve vesolja Vision 20/20. ZDA lahko vodijo mednarodno sodelovanje v soočanju z izzivi mednarodnega terorizma. Svetovna skupnost je bila po 11. septembru pripravljena na sodelovanje z ZDA v ambicioznem projektu globalnega združevanja, ki bi sistematično odgovoril na izzive mednarodnega terorizma in bi vključeval tudi sodelovanje z državnimi in lokalnimi policijskimi silami. Žal so se ZDA odločile, da bodo to nalogo prevzele na svoja pleča in so šle svojo pot, puščajoč prednost bombam in ne detektivskemu delu. Mislim, da lahko ZN okrepimo z mednarodnim sodelovanjem v boju proti terorizmu. Nadalje menim, da bi ZDA morale mednarodno okrepiti močno prisoten koncept našega naroda - pred zakonom enake pravice za vse. Način za izpeljavo te zamisli je naše sodelovanje pri delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča. Kot predsednik bi se odločil za polno sodelovanje ZDA z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Ob tem bi želel, da ZDA podpišejo konvencijo o prepovedi biološkega in kemičnega orožja, da sodelujemo v konvenciji o prepovedi nošenja orožja ter v konvenciji o prepovedi uporabe zemeljskih min. Zaradi zaščite našega ekološkega sistema bi morali podpisati Kyotski sporazum, ki od nas zahteva delovanje v smislu zagotavljanja obnovljivih virov. Vsa ta področja podpirajo mednarodno ureditev in mednarodno zakonodajo ter s tem krepijo ZN. SI: Naša revija se imenuje Share International, ker verjamemo, da obstaja potreba po pravičnejši in enakomernejši delitvi naravnih virov in hrane med bogate in revne. Kakšno je vaše mišljenje glede tega vprašanja in kako lahko pomagamo revnim, tako v ZDA kot tudi drugod po svetu? DK: V Svetem pismu je zapisana zgodba o Kristusu, ki je izzval ljudi in ustvaril etiko socialne zavesti, ko je dejal: "Ali ste me nahranili, ko sem bil lačen? Ste mi ponudili streho nad glavo, ko sem bil brez doma?" Nadaljeval je: "Karkoli ste storili za najmanjšega vaših bratov, ste storili zame." Tako je ustvaril povezavo med duhovnim principom medsebojne delitve in absolutno zahtevo po zavedanju, da je to nespremenljivo dejstvo našega bivanja. Svojo lastno eksistenco potrjujemo s prepoznavanjem drugih in z delitvijo naših življenj in naše lastnine z drugimi. Naša sposobnost poduhovljanja materialnega sveta temelji na tem spoznanju. SI: Glede na vaše obširne politične izkušnje, kaj je po vašem mnenju najboljši način za izražanje posameznikovih duhovnih idealov v fizičnem svetu? DK: Način, na katerega jih v vladi izražam jaz, je iskanje možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, tako da bi ljudje lahko skrbeli sami zase in da bi si lahko zagotovili potrebne materialne dobrine za svoje življenje. Vzpodbujam zamisel o splošni zdravstveni oskrbi, pri kateri bi imel vsakdo v tej deželi možnost za kvalitetno zdravstveno nego. Vzpodbujam zamisel o varni upokojitvi, tako da bi ljudje, ki se upokojijo, bili deležni ekonomske varnosti, ki bi jo zagotavljal sistem socialne varnosti. Delujem na področju vzpodbujanja izobraževanja, da bi našim otrokom zagotovili možnost razvijati svoje znanje o svetu in sebi. Vsakodnevno se ukvarjam z velikimi temami. Moja pisarna v Clevelandu (Ohio) se ukvarja tudi z manjšimi problemi, ki pa so v življenju nekaterih ogromni. Vsakoletno na najrazličnejše načine pomagamo 10.000 ljudem. Področje delovanja vlade ni le makrokozmos; to področje je tudi mikrokozmos. Vlada ima nalogo v tej deželi zagotavljati usluge vsem tistim, gre za stotine milijonov ljudi, ki želijo, da bi bilo njihovo življenje varno, ki želijo, da drugi spoštujejo njihove življenjske okoliščine in ki želijo sodelovati v družbi, ki ceni tako posameznikov obstoj kot tudi skupnost. Vsakodnevno iščem načine, kako pomagati vsaj enemu posamezniku. In vsak dan vidim, kako se lahko trudim, da bi pomagal svetu. To dvoje se pravzaprav prepleta. Več informacij na spletni strani: www.kucinich.us 
|