Denarna politika
Hazel Henderson

St. Augustine, ZDA - Več kot očitno je, da je bila vedno ekonomija, nikoli znanost, tista, ki se je skrivala pod krinko politike.
      Državljanske aktivnosti z lokalnim denarjem, neposredno menjavo, krediti znotraj skupnosti in bolj drzne ter tvegane oblike digitalnega spletnega denarja so vse različne oblike denarne politike. S širšega vidika je danes ekonomija na povsem napačen način, ki temelji na ne-trajnostnem razvoju, globoko zakodirana v družbeni spomin: hitri vzponi, globoki padci, borzni baloni, recesije, energetske krize, izčrpanost virov, revščina, trgovinske vojne, onesnaževanje, razpad skupnosti in izguba kulturne ter biološke raznovrstnosti.
      Državljani po vsem svetu zavračajo slabo delujoče kode in njihove operacijske sisteme: Svetovno banko (World Bank), Mednarodni denarni sklad (International Monetary Found), Svetovno trgovinsko organizacijo (World Trade Organization) in oblastne centralne banke. Njihov neizprosen program, zasmehovani 'washingtonski konsenz' ('Washington Consensus'), je recept za promocijo rasti bruto domačega proizvoda (BDP), ki mu oporekajo: kazalnik človeškega razvoja (Human Development Index), analiza naših ekoloških sledi (Ecological Footprint Analysis), kazalnik živega planeta (Living Planet Index), Calvert-Hendersonov kazalnik kvalitete življenja in drugi kazalniki.
      Kot pri politiki, je resnični denar lokalen in ga ustvarijo ljudje kot pripomoček za menjavo, temelji pa na zaupanju. Zgodba, kako je denar, ta tako uporaben izum, postal abstraktna valuta brez kritja, ki ga podpirajo le obljube voditeljev in centralnih bankirjev, mora biti povedana na novo. Priča smo, kako sta informacijska tehnologija in zmanjšanje nadzora nad bankami ter denarnim sistemom v 80-ih letih prejšnjega stoletja pomagala ustvariti današnji pošasten globalni kazino, v katerem se dnevno obrne vrednost 1150 milijard ameriških dolarjev v denarju brez kritja, ki se dnevno klati po planetu prek elektronskih borz, 90 odstotkov te vrednosti pa je čistih špekulacij.
      Ameriški predsednik Bush je prevzel mnenje novega predsednika ameriških Zveznih rezerv (Federal Reserve) Bena Bernakeja, ki pravi, da je skrivnost nizkih donosov obveznic in nizkih obrestnih mer v "globalni prezasičenosti prihrankov". Prejšnji predsednik Zveznih rezerv Greenspan, katerega ničelne realne obrestne mere so povzročile poplavo pretiranih količin denarja v ameriški ekonomiji in s tem povzročile nastanek prenapihnjenih borznih balonov novih tehnologij, stanovanjskih hiš in globalne gotovine, je o sebi rekel, da je "zbegan". Te ekonomske anomalije vključujejo tudi globalno ekonomsko neravnovesje med ZDA, največjim svetovnim dolžnikom - ki si sposoja levji delež globalnega kapitala - in razvijajočimi državami Azije ter državami izvoznicami nafte kot novimi svetovnimi posojilodajalci.
      Dvomim, da gre za "globalno prezasičenost prihrankov" ali za "varčevalni premik" od, zaradi nizkih obrestnih mer, prezadolženih ameriških gospodinjstev k varčnim Azijcem, kot ugotavljajo v reviji The Economist v številki, ki je izšla 24. septembra 2005. Po mojem mnenju gre za globalno poplavo papirnatega denarja brez kritja - predvsem tisočih milijard dolarjev, ki se širijo po svetu na piramidni način denarnih 'inovacij' (izvedeni vrednostni papirji, tvegani skladi, virtualne offshore 'entitete za posebne namene', valutne špekulacije in davčne oaze) nasproti resnični proizvodnji dobrin in storitev v resničnem svetu.
      Danes je v svetu mnogo eksperimentov z lokalno menjavo, neposredno menjavo, menjalnimi klubi kot so Deli-Dollars, LETS, Ithaca Hours in z drugimi vrstami denarnih potrdil v ZDA in Kanadi. Milijarde ljudi pa še vedno živi v tradicionalnih ne-denarnih družbah, predvsem v skupnostih, ki jih vodijo ženske.
      S tem, ko so lokalne skupine in skupnosti ustvarile svoja lokalna denarna potrdila in menjalne sisteme, so spoznale najglobljo skrivnost ekonomistov: denar in informacije so enakovredne - in ne enega ne drugih v resnici ne primanjkuje. Neposredna menjava, ki jo ekonomska literatura odpravi kot primitivno relikvijo, zdaj postaja visoko-tehnološka dejavnost. EBay, največja prodajalna na domu, je primer, kako je mogoče zaobiti obstoječe trge.
      Ljudje začenjajo razumevati, kako centralne banke in državni denarni sistemi nadzorujejo prebivalstvo z makro-ekonomskim upravljanjem draginje, stopnje zaposlenosti, dostopnosti do stanovanjskih hipotek in avtomobilskih posojil, kreditov, obrestnih mer in z upravljanjem vseh drugih prikritih načinov, ki se jih poslužuje centralna banka.
      Navkljub takšnim mehanizmom, se odmikanje od te vrste ekonomije, razstavljanje denarnih sistemov in rast zdravih lokalnih, resničnih svetovnih alternativ zdaj široko propagira. Svetovni socialni forum (World Social Forum), ki so ga leta 2000 v sončnem Portu Alegru ustanovili brazilski reformisti, je eno od takšnih vsesvetovnih gibanj. Plačilna nezmožnost Argentine v letu 2001 je njene državljane naučila, da naj bolj zaupajo svojim lastnim lokalnim potrdilom, bolšjim trgom in elektronskim menjalnim sistemom, kot pa uradni državni denarni enoti, pesu. Argentina, Brazilija in Venezuela so objavile, da bodo poplačale posojila Mednarodnega denarnega sklada, s čimer bi svoje ekonomije osvobodile receptov 'Washingtonskega konsenza'.
      Tako smo danes, ko je svetovni kazino, zaradi prenapihnjenih balonov abstraktnih vrednosti, izvedenih vrednostnih papirjev in denarja ponovno v krizi, spet tam, kjer smo v preteklosti že bili. Današnje globalno neravnovesje, primanjkljaji, nihajoče vrednosti denarja, revščina in dolžniška kriza zahtevajo sistemsko preureditev te napačne izvorne ekonomske kode. Zaskrbljeni finančni ministri in uslužbenci centralnih bank neuspešno pozivajo k 'novi mednarodni finančni arhitekturi'.
      Preden zapademo v napake vrste 'eden od obeh/ali', se moramo izogibati doktrinarni 'majhnosti' ideološkega lokalizma in refleksnih vzgibov libertarianizma. Nobeden od teh dveh -izmov ne more zaščititi lokalnih skupnosti pred uničujočo, tržno-gnano globalizacijo. Želeli ali ne, zdaj smo vsi 'glokalci' ('glocal'). V današnjem, z informacijami zasičenem svetu, morajo skupnosti na novo premisliti, katere elemente morajo odkloniti, katere pa sprejeti. Celotna odklonitev vodi k togosti, ksenofobiji in napačnem razumevanju zgodovine. Popolno sprejetje današnjih ne-trajnostno naravnanih ekonomskih trendov pa zagotovo vodi k izgubi lokalne kulture, biološke raznovrstnosti in izčrpanju virov. Mi, ljudje moramo biti kar najbolj vešči pri ustvarjanju novih scenarijev in tehnologij, ki bodo ogledalo našega pomanjkljivega sistemskega znanja in predvidevanja. Od zdajšnjih družbenih sprememb in nepredvidljivih ekoloških posledic se moramo učiti in napredovati - ali pa trpeti zaradi ekološkega kolapsa.
      (C IPS)

Američanka Hazel Henderson, avtorica številnih knjig, od njene prve Ustvarjanje alternativnih prihodnosti (Creating Alternative Futures), je soustanoviteljica skupine Calvert (Calvert Group), ki je uvedla Calvert-Hendersonov kazalnik kvalitete življenja (Calvert-Henderson Quality of Life Indicators). (www.calvert-henderson.com).