Bela knjiga za mir na Bližnjem vzhodu
Z Andréjem Azoulayem se je pogovarjala Andrea Bistrich

André Azoulay je bil najprej svetovalec maroškega kralja Hasana II., zdaj pa svetuje kralju Mohamedu IV. Poleg svoje službene obveznosti se je več kot 30 let boril za mir in dialog med arabskim muslimanskim svetom in judovskimi skupnostmi v Evropi, v Združenih državah Amerike in v Maroku, in tudi med arabskimi in judovskimi diasporami po vsem svetu. Bil je med ustanovitelji Kasablanške konference in prejemnik prestižnega Reda francoske častne legije. Ustanovil je zvezo "Identiteta in dialog", ki si prizadeva negovati in zaščititi kulturno identiteto Judov iz severne Afrike in vzpodbujati stalen dialog med Judi in Arabci. Je sopredsednik Centra Shimona Peresa za mir in član Evromediteranskega foruma, Fundacije za zaščito judovsko-maroške dediščine, C-100 (davoški forum) za dialog civilizacij in religij in Fundacije treh kultur in religij, ki ima sedež v Sevilli v Španiji.
      Leta 2005 je bil skupaj z 19 drugimi prominentnimi voditelji na svojih področjih imenovan za člana visoko prestižne Zveze civilizacij, ki jo je ustanovil Generalni sekretar Združenih narodov, in se ukvarja z odnosi med islamom in Zahodom. Andrea Bistrich se je z njim pogovarjala za Share International.

Share International: Gospod Azoulay, prihajate iz judovske skupnosti, vaš položaj svetovalca maroškemu kralju Mohamedu IV pa je globoko zasidran v muslimanskem svetu. Kaj vam pomeni biti Jud v muslimanski državi?
      André Azoulay: Kot arabski Jud sem del te večje regijske, geografske, filozofske in kulturno raznolike skupnosti. Njeno bogastvo različnih tradicij igra ključno vlogo v naši moderni identiteti, čeprav hkrati pomeni odgovornost: odgovornost, da bomo poslali preostalemu arabskemu in judovskemu svetu drugačen signal in jim pokazali, da Judje in Muslimani lahko živijo skupaj v miru. Pripadamo isti družini. Imamo skupne spomine in vsi se soočamo z istimi izzivi.
      Moj rabi je enkrat rekel: "Nima smisla biti Jud, če svojega soseda ne smatraš in ceniš kot sebi enakega. V mojih mislih je moj sosed zdaj Palestinec. Dokler Palestincem nista vrnjena dostojanstvo in svoboda, čutim, da je moje judovstvo šibko in ranjeno." Zato je zelo pomembno graditi mostove med muslimanskimi in judovskimi skupnostmi - kjer koli so konflikti - in utirati pot za dialog in mir.

S. I.: Na kakšen način bi lahko bil Maroko zgled skupnostim v Izraelu/Palestini, da bi pokazal, da lahko Judje in muslimani res živijo v miru drug ob drugem?
      A. A.: Politična situacija v Maroku je, kot vemo, drugačna od tiste v Palestini ali Izraelu, in je ne moremo primerjati. Ne smemo tudi pozabiti, da konflikt med Izraelom in Palestino ni kulturen ali religiozen, pač pa političen. Ne smemo jemati kulturnih in verskih razlik kot izgovor za konflikt, pač pa si prizadevati za politično rešitev.
      Mi, ki prihajamo iz judovskih skupnosti, imamo sporočilo za ljudi v Izraelu in Palestini, ki pravi: da bi omogočili življenjski pristop, se je potrebno odmakniti od dogmatičnih in ideoloških metod, ki so imele zelo malo uspeha, in preskusiti nove poti.
      Zato smo leta 1974 v Parizu ustanovili skupino za "Identiteto in dialog". To je bila prva nevladna organizacija v tistem času, ki so jo ustanovili judovski intelektualci, da bi zahtevali, da bi bila Palestina mirna dežela poleg Izraela.

S. I.: Ste član skupine na visoki ravni v Zvezi civilizacij (ang. Alliance of Civilizations - AOC), iniciative bivšega generalnega sekretarja ZN Kofija Anana. Kako bi opisali potencial AOC?
      A. A.: V današnjem svetu je alarmantno neravnotežje. Zato je cilj AOC podpreti projekte, ki vzpodbujajo razumevanje in uskladitev med kulturami v globalnem smislu. Pravzaprav se dotikamo vprašanj o odnosih med islamom in preostalim svetom. Na primer, zakaj se je zgodil 11. september; zakaj je bil bombni napad v Madridu (11. marca 2004); zakaj bombe v Londonu (7. julija 2005) in zakaj Casablanca (16. maja 2003)? Zakaj se srečujemo s tako regresivnimi situacijami? Ko smo poskušali razumeti globalno situacijo, smo želeli tudi predlagati izhod. Napraviti konec tej atmosferi nezaupanja, strahu, vsem klišejem in stereotipom, ki izkrivljajo pogled, razumevanje in vedenje, kaj pomeni biti Arabec ali musliman. Ena od glavnih ugotovitev Zveze je, da glavni razlogi za naraščajoče nesreče na našem svetu nista religija ali zgodovina, ampak zadnje politične usmeritve, to je izraelsko - palestinski konflikt. Problemi se pojavljajo v netolerantnih manjšinah na obeh straneh, sploh ne iz kulture kot celote.

S. I.: Kakšne praktične predloge da Zveza?
      A. A.: Ni preprostega odgovora in nimamo čudežnih rešitev. Vendar je AOC analizirala in predstavila predloge na štirih tematskih področjih: izobraževanje, mladina, preseljevanje in mediji. Zveza je izdala načrt, ki vsebuje več izobraževalnih projektov in iniciativ v naslednjih dveh letih, vključno z medijskim fondom za promocijo proizvodnje, ki presega kulturne, verske in/ali nacionalne meje; Center za zaposlovanje mladih s ciljem, da poveča možnosti dela za mladino na Bližnjem vzhodu; projekt za razširjanje študentske izmenjave itd. To smo javnosti predstavili prek predstavnika skupine, bivšega predsednika Portugalske, Jorgea Sampaia.

S. I.: Poročilo AOC pravi, da revščina in globalizacija prispevata k nesoglasjem. Ali lahko poveste, na kakšen način?
      A. A.: Drži, da revščina in neuravnotežena ekonomska situacija podpihujeta zamere. Naraščajoč prepad med bogatimi in revnimi spodkopava globalno solidarnost. Revščina vodi do občutka obupanosti, nepravičnosti in odtujenosti, iz tega pa se lahko rodi ekstremizem, če se kombinira še s političnimi zamerami. Prekinitev revščine mora zato postati prva prioriteta.
      Vendar revščina ni vzrok za naraščajoče razlike. Če pogledamo na primer, kdo so fundamentalisti na obeh straneh, lahko vidimo, da so zelo pogosto dobro situirani. Istočasno vidimo zelo revne ljudi, ki jih potegnejo v vlogo kamikaz, oni so dovolj šibki, da jih fundamentalisti lahko uporabijo kot žive bombe.
      V poročilu Zveze dajemo priporočila za boj proti revščini in ekonomskemu neravnovesju. Resnično uspešni pa smo lahko le, če so naša dejanja del akcij mednarodne skupnosti narodov, ki si skupaj prizadevajo uresničiti Milenijske razvojne cilje.

S. I.: Zveza je od mednarodne skupnosti zahtevala, da obnovi prizadevanja za reševanje bližnjevzhodne krize. Kakšna priporočila lahko daste političnim voditeljem v zvezi s tem?
      A. A.: Skupaj z gospodom Hubertom Védrinom sem v splošno poročilo AOC dodal posebno poglavje, kjer priporočamo pripravo bele knjige, ki bi objektivno analizirala izraelsko-palestinski konflikt. To posebej pomeni: dovoliti izražanje nasprotnih pogledov z analizo uspehov in neuspehov preteklih mirovnih prizadevanj in z določitvijo jasnih kriterijev in smernic, ki jih je potrebno upoštevati, če želimo rešiti krizo. Tak dokument bi imel izjemen vpliv, saj bi dal jasno osnovo vsem, ki sodelujejo v prizadevanjih za reševanje konflikta, in je zelo potreben.
      Palestinci potrebujejo polno priznanje njihovega boja, njihove stigmatizacije in cene, ki so jo plačali z okupacijo ozemlja za desetletja, in mnogih razočaranj, s katerimi so se morali soočiti. Istočasno se moramo soočiti in s strahovi Izraelcev in jih razpršiti. To je zelo pomembno: da obe strani vzajemno priznata razlike v pogledih. Za večino Judov in Izraelcev je bilo na primer ustanovitev države Izrael želja mnogih, da bi imeli svojo domovino, kmalu pa so jo napadle sosednje arabske države. Za Palestince na drugi strani je ustanovitev te nove države Izrael pomenila dejanje agresije in na stotisoče ljudi je zapustilo svoje ozemlje, ki je bilo potem nelegalno okupirano.

S. I.: Kaj zares pomeni beseda "pravica" na Bližnjem vzhodu?
      A. A.: Zame se začne s suvereno palestinsko državo, v kateri bi lahko dostojno živeli drug ob drugem z Izraelom. Začetek in konec sta tu. Neuspeh pri reševanju tega problema bi bil katastrofalen za svet. Nadalje pravica pomeni medsebojno spoštovanje in zaupanje. Upam, da bodo nekega dne Izraelci smatrali svobodo Palestincev kot svojo lastno svobodo in vrednoto za svoje otroke in družine. Ne moremo različno obravnavati dostojanstva, pravice in svobode, enaka mora biti za vse. Ne morete imeti dvojnih standardov, to je mimo. Vsi smo plačali ceno za to.
      Da bi izšli iz trenutne situacije, potrebujemo jasno vizijo bodočih možnosti za to regijo, skupaj s pogumom Izraelcev in Palestincev, in tudi vplivnih držav, še posebej Amerike in stalnih članic Varnostnega sveta.

S. I.: Po raziskavah javnega mnenja celo večina Izraelcev želi videti konec okupacije, vendar mislijo, da trenutna generacija politikov ni sposobna najti rešitve. V pogovoru o vojni leta 1967 in tem, da je takrat Izrael zamudil priložnost za mirno rešitev, je bivši izraelski ministrski predsednik nedavno povedal: "Danes lahko naredimo mir, a ga ne poskušamo."
      A. A.: Večina Izraelcev podpira rešitev z dvema državama. Tu ni alternative. Zgleda, da ljudstvo bolje razume zgodovino kot njihovi voditelji. Vedo, da je izraelska varnost povezana s blagostanjem Palestincev. Vodstvo je vse šibkejše in vse bolj zmedeno. Na obeh straneh, v Izraelu in v Palestini, je problem v pomanjkanju ustreznega vodstva, ki se zgleda ni sposobno soočiti z izzivom in ustvariti mir.

S. I.: Arabci imajo pregovor, ki pravi: "Vojna se začne z besedami." Tako arabski kot tudi zahodni mediji imajo svojo odgovornost pri tem. Ali mediji vodijo svet k boljšemu razumevanju ali novim sporom?
      A. A.: Ja, mediji resnično igrajo glavno vlogo pri tem. Ne morete reševati takih dosjejev, če nimate ustreznega posrednika do javnega mnenja. Vse je odvisno od komunikacije: informacije, izobrazba in znanje se pridobita skozi medije. Na žalost so nekateri mediji zastrupili ume milijonov ljudi samo z manipulacijo. To še posebej drži v primerih, ko zahodni mediji dajo glas ekstremnim islamskim verskim skupinam in tudi najbolj antimuslimanskim ideologijam. Ti enostranski mediji povzročajo polarizacijo in medsebojno sovraštvo. Jasen primer je izkrivljen pomen besede "džihad". Dobila je negativno konotacijo, čeprav je njen osnovni pomen pozitiven, in sicer bodisi notranji boj proti slabostim in zlu, ki je v vsakem posamezniku (večji "džihad") ali obramba lastne skupnosti (manjši "džihad"). V zahodnih medijih je beseda uporabljena na tak način, da je izgubila pozitivno konotacijo in jo povezujejo z nasiljem in ekstremizmom.

S. I.: Kako bi lahko spreobrnili medije, da bi zmanjševali napetost, da pa tega ne bi videli kot omejevanje njihove novinarske svobode?
      A. A.: Jaz tega ne vidim tako. Novinarji tako kot vsi ostali niso svobodni v tem smislu, da ne bi imeli obveznosti in sankcij. Tudi oni morajo spoštovati etiko in pravila.
      Veliko problemov danes izhaja iz povezave med politiko in religijo. Eden od glavnih vplivov v današnji klimi strahu in sumničenj je nasilen in škodljiv jezik, ki ga uporabljamo in ima lahko zelo uničevalen učinek, še posebej če ga razširjajo mediji. Politiki in mediji oblikujejo javno mnenje in imajo posebno odgovornost za poenotenje ljudi in različnih mnenj, tako da ustvarjajo klimo, v kateri se krepi medsebojno spoštovanje in razumevanje. Obe skupini imata močan vpliv in morata biti zelo previdni pri uporabi jezika in se izogibati žalitvam in degradiranju drugih sistemov prepričanj in verskih simbolov.
      Nadaljnje informacije: unaoc.org

Andrea Bistrich je sodelavka Share Internationala iz Münchna v Nemčiji.