Vesoljski kavboj hoče ameriško vesolje
Mark Sommer

Berkeley, Kalifornija, ZDA - Kaj žene ameriško prizadevanje po raketni obrambi? Busheva administracija obljublja velike korake pri nameščanju navidez obrambnega orožja v vesolju. Toda razlogi, ki naj bi opravičevali to mater vseh oboroženih sistemov, se ne izidejo. Stroški bodo enormni. Ne samo v denarju (več kot 500 milijard dolarjev v naslednjih 20. letih) ampak tudi v zlaganih ameriških izraženih prioritetah in v odtujevanju zaveznikov, izzivanju nasprotnikov in sprožitvi nove oboroževalne tekme.
      Ne obstaja tudi nobena kredibilna grožnja, ki bi opravičevala tako ekstravagantne stroške. Letni vojaški proračun vodilnih "zlobnih držav" Severne Koreje, Iraka in Irana ne presegajo cene novejše ameriške letalonosilke.
      Zakaj se torej od mnogih zahteva, da žrtvujejo tako veliko, da bi zgradili nekaj tako nepotrebnega?
      Del motivacije, ki stoji za narodno raketno obrambo (NMD), je delo in zaposlitev za milijone Američanov, ki jih podpira ta velikodušnost Pentagona. Toda bistveni namen tega podjetja, ki ga celo najostrejši nasprotniki nočejo priznati, sploh ni obramba. To je prevlada, jasna in enostavna: ne samo možnost diktiranja dogodkov v katerem koli kraju na svetu ampak tudi možnost dostopa do vsega, kar čaka v ozadju. Do te mere, do katere prihodnost človeštva leži v vesolju, NMD predstavlja skrivni prevzem dostopa do vesolja. Ta prevzem pa je v rokah majhne klike generalov in politikov, katerih dejanja izneverjajo interese njihove lastne dežele in človeštva kot celote.
      Vendar pa tega trojanskega konja ne bodo zaustavili mnogi ostri tehnični ali strateški ugovori, ne glede kako tehtni so. To diabolično fantazijo, podžgano s ponovno oživljeno ameriško ideologijo ekskluzivne samopomembnosti in tehno-testosteronske mitologije vojne zvezd, lahko premaga samo še višji in bolj privlačen mit, ki bi za vesolje načrtoval višje človeške cilje ter bi sprožil široko podprto gibanje, ki bi zahtevalo, da vesolje postane področje brez orožja, na voljo vsemu človeštvu.
      Busheva administracija uporablja za zavajanje politike in javnosti tolažilno retoriko obrambe, da bi tako prikrila svoj pravi namen. Toda gonilna sila Pentagona za njegovimi predrznimi načrti, da bi si prisvojil celotno vesolje kot predvsem ekskluzivno ameriško vojaško cono, je pri razglašanju dominacije - ne obrambe - dovolj transparentna.
      V svojem vodilnem dokumentu "Vision for 2020" ameriško vesoljsko poveljstvo navaja svoj cilj kot "prevlado vesoljskih prostranstev za vojaške operacije z namenom zaščite ameriških interesov in investicij". Najbolj izrazit vidik objavljenih Pentagonovih vesoljskih vojnih načrtov je združevanje ameriških vojaških in zasebnih interesov, kot da bi bil povsem identični.
      Vesoljsko poveljstvo ocenjuje, da bodo komercialne vesoljske investicije v nekaj letih presegle 500 milijard in načrtuje ustanovitev močnega vesoljskega sistema, ki bi prevladal nad vsako državo ali skupino, ki bi se poskušala vmešati. Z oblikovanjem ameriških vesoljskih sil, ki bi služile kot javno financirana zasebna varnostna zaščita, posebej oblikovana za zaščito in razvoj korporacijskih interesov, Pentagon ugrablja nebo ne samo za en narod, ampak za zaprti klub vesoljskih generalov in vladno podprtih korporacij, ki delajo za vojaški kompleks.
      Medtem, ko so že več kot desetletje prikrito postavljali temelje za ta prevzem vesolja, so Pentagonovi vesoljski bojevniki dobili nove zaveznike v sivih eminencah Busheve administracije - v podpredsedniku Dicku Chenneyu in obrambnem ministru Donaldu Rumsfeldu. Rumsfeld, vodilni zagovornik tako NMD-ja kot ameriške prevlade v vesolju, je vodil kongresno komisijo, ki je podala poročilo samo devet dni preden je Bush prevzel predsedniško službo in predlagal, da ZDA ustvarijo centraliziran "vojaški oddelek za vesolje" enakega formata kot so marinci in ki bi bil sposoben voditi vojno tako v vesolju kot iz njega.
      Obstaja zakon proti vsemu temu, toda obstajajo tudi luknje v zakonu, s katerimi je bil zaobit in ni bil nikoli uveljavljen. Sporazum "Outer Space Treaty" iz leta 1967, sprejet kot mednarodni zakon na pobudo Američanov, je bil novembra 2000 v Generalni skupščini Združenih narodov znova potrjen z 163-0. Samo ZDA, Izrael in Mikronezija so se vzdržale. Ko so Sovjeti v vesolje poslali Sputnik, so ZDA vztrajale na "razorožitvi vesolja", da bi preprečili Sovjetom, da pridejo tja prvi. Sporazum je bil oblikovan po modelu sporazuma "Antarctica Treaty" iz leta 1957, ki je prepovedal vso vojaško aktivnost na Antarktiki "za vse čase".
      Toda sporazum je končal tako, da prepoveduje samo vesoljsko orožje za masovno uničenje; prepoved, ki jo Kanada in Kitajska trenutno poskušata razširiti na lasersko orožje. ZDA pa sedaj nasprotujejo sploh kakršnim koli omejitvam pri svojem oboroževanju vesolja.
      "Glede na vesoljsko prevlado," je dejal bivši pomočnik obrambnega ministra v Clintonovi administraciji, "imamo jo mi, všeč nam je in jo nameravamo obdržati." Malo časa ostaja za zaustavitev uzakonitve tega neprijaznega scenarija, toda da bi ga premagali moramo najprej razkrinkati zmoto, da je NMD obrambni sistem in vtis, da je ameriška prevlada vesolja neizogibna.
      Široko zasnovano gibanje bi se lahko združilo okrog nekaj vodilnih načel: vesolje je sveto področje in splošna blaginja, kjer človeško vojskovanje nima mesta. In njegova pravilna uporaba je v raziskovanju, izobraževanju in razvoju medicine in materialov, ki koristijo vsemu človeštvu. Edina dovolj velika sila, ki bi preprečila gangsterjem, da ga ugrabijo in ki bi vesolju zagotovila višji namen, je okrepljeno globalno javno mnenje s skupnim ciljem, ki bi za naš nebeški dom zagotovil boljšo usodo.
      (IPS)