Al Gore: zaskrbljen zaradi usmeritev ZDA

7. avgusta je na newyorški univerzi pod pokroviteljstvom organizacije Moveon.org bivši ameriški podpredsednik Al Gore v svojem govoru podal odprto in kritično analizo metod in politike sedanje ameriške administracije. Sklicujoč se tako na vojno v Iraku, kot tudi na notranjo ekonomsko, socialno in okoljsko politiko, je Gore orisal, zakaj ugotavlja, da je "smer, v katero vodijo naš narod, globoko zaskrbljujoča". "Milijonom Američanov se danes zdi, da je v naši deželi že čisto v osnovi nekaj narobe in da je nekaj pomembnih ameriških vrednot postavljenih na kocko. In radi bi jih postavili spet na pravo mesto," je dejal.
      Američani so bili prepričani o potrebi napada na Irak na osnovi prepričanja, ki ga Gore imenuje "varljivi vtisi." Ovrgel je vse argumente v prid vojni - argumente, za katere je sedaj jasno, da so bili napačni. Obžaluje pomanjkanje razprav, obžaluje dejstvo, da mediji niso bili dovolj vztrajni v postavljanju vprašanj, ter dejstvo, da so z mediji manipulirali in ustvarjali lažne vtise in pričakovanja.
      "Normalno je, da mi Američani postavimo dejstva na mizo in se pogovorimo možnostih, preden se odločimo. Ampak v primeru te vojne do tega ni prišlo - ne na način, kot bi moralo."
      Glede ekonomske politike je dejal: "Namesto, da bi ustvarjali delovna mesta, jih izgubljamo na milijone - to je neto zmanjšanje že tretje leto zapored. To se ni zgodilo že od obdobja velike krize. Izkazalo se je, da imajo največ koristi Američani z največjimi prihodki, ki pa so na žalost prav tista skupina ljudi, za katere je najmanj verjetno, da bo trošila denar tako, da bo ustvarjala nova delovna mesta v času, ko je ekonomija šibka in nezaposlenost narašča."
      "Proračunski primanjkljaji so večji kot kdaj koli prej - najhujši nas bodo šele doleteli. Daleč največjo nevarnost predstavljajo iz dveh razlogov: prvič, niso začasni, so strukturalni - na dolgi rok; in drugič: postali bodo še večji." Trgi po svetu, ugotavlja, začenjajo prepoznavati nepredstavljivo velikost prihajajoče fiskalne katastrofe. Gore verjame, da Busheva administracija ne spoštuje demokratičnega procesa: "Močne in bogate skupine posameznikov, ki se uspejo prebiti v notranji krog, ki imajo politično podporo ali pa imajo veliko sredstev za javne kampanje, lahko vključijo svoje ozke interese na seznam najpomembnejših ciljev, brez da bi pretehtali, koliko so ti v skladu z javnim interesom oziroma koliko so v skladu s zdravim razumom.
      Zdi se da predsednik sledi politiki z vnaprej izbranimi dejstvi - politiki narejeni v korist prijateljem in podpornikom - in ... je razvil visoko učinkovit propagandni stroj, da bi v zavest javnosti vgradil mitologijo, ki izvira iz ene osrednje doktrine, s katero se strinjajo vsi ti posebni interesi. To je doktrina, ki - v svoji najčistejši obliki - pravi, da je vlada zelo slaba in jo je potrebno čimbolj odpraviti, razen v tistem delu, ki skozi zajetne pogodbe preusmerja denar v industrijo, ki si je izborila svoje mesto v notranjem krogu.
      Iz istih razlogov, kot podpirajo idejo, da je vlada slaba, prav tako zagovarjajo mit, da v resnici javni interes sploh ne obstaja. Zanje je pomemben le njihov zasebni interes. Njihovo resnično stališče je, da je treba vse tiste, ki imajo veliko denarja, pustiti pri miru, ne pa jih pozivati, da skozi davke ponovno investirajo v družbo.
      "Mogoče najbolj varljiv vtis od vseh pa je v skritih socialnih ciljih te administracije, ki jih oglašujejo s frazami 'sočutni konzervativizem' - za kar trdijo, da ima celo svoj dejanski pomen. Ampak v resničnem življenju je sočutje brez pomena, če je omejeno zgolj na zavedanje trpljenja drugih. Preizkus sočutja je v dejanju."
      "Kar administracija na eni strani ponuja, je retorika sočutja; na drugi strani pa odvzame finančne vire, ki so potrebni, da bi sočutje bilo kaj več, kot le prazen in bled vtis... V kratkem bomo odločali o nekaterih izredno pomembnih vprašanjih glede naše prihodnosti, in izredno pomembno je, da ne bodo temeljile na lažnih predstavah."
      Gore je tudi opozoril, da je sedanja vlada zavrnila Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov in "želi začeti program izdelave čisto nove (in hkrati upa, da bolj uporabne) generacije manjših jedrskih bomb. Po mojem mnenju bi to bila resnična norost - in točka brez vrnitve k Pogodbi o celoviti prepovedi jedrskih poskusov - četudi mi in naši zavezniki poskušamo preprečiti izbruh jedrskih poskusov v Severni Koreji in Iranu."
      Vir: www.move.org