Loading

 Domača stran >> Arhiv >> Nenavadno >> Zvezda modrecev

Zvezda modrecev

Pod psevdonimom Josephine Saint-Hilaire je Helena Roerich leta 1929 napisala zbirko kratkih ljudskih zgodb iz življenja velikih učiteljev, ki je bila objavljena v angleščini z naslovom On Eastern Crossroads - Legends and Prophecies of Asia (Na vzhodnih križpotjih - legende in prerokbe iz Azije) (1930). Te evokativne vinjete opisujejo dogodke iz življenja Bude, Kristusa, Apolonija iz Tiane, ruskega svetnika Sergiusa iz Rodonega, velikega Akbarja in Maitreje, obenem pa so pogosto reproducirane kot mali biseri iz naukov večne modrosti.
      Nekatere od zgodb v poglavju "Iz življenja Kristusa" se nanašajo na "zvezdo", ki je naznanjala Jezusovo rojstvo. Glede na čas v letu, kot tudi na naraščajoče število videnj Maitrejeve "zvezde", se zdi primerno, da se na tem mestu s prijaznim dovoljenjem Agni Yoga Society ponatisne zgodbo z naslovom "Zvezda".

Zvezda

Kakšna zvezda je vodila modrece? To je bil seveda ukaz bratstva: pozdraviti Jezusa, prinesti nekaj sredstev revni družini in jo zavarovati. Hodili smo po obličju zemlje, ne da bi vedeli, kje točno je ta kraj.
      Iz dneva v dan so nas usmerjali ali vodili Teraphimovi ukazi. Prav ko smo zaslišali: "Blizu je!" so se izgubili vsi znaki naseljenosti. Bi človek lahko pričakoval čudež oznanjenja brez primere sredi kameljega govna in riganja oslov? Človeška misel je skušala bodočega preroka umestiti nekam blizu svetišča ali najmanj blizu dostojanstvenega obzidja.
      Dobili smo ukaz, naj se ustavimo v skromni gostilni. Ustavili smo se v hiši z nizkim stropom in stenami iz ilovice, da tu prenočimo. Ogenj in majhna oljenka sta prostor napolnjevala z rdečkastim sijem. Po obedu smo opazili, da je služabnica ostanke mleka zlila v posebno amforo. Rekli smo ji: "Ni prav, da to shranjuješ."
      "Toda, to ni za vas, o bog, ampak za revno žensko," je dejala. "Tukaj za steno živi tesar. Nedavno se mu je rodil sin." Pogasili smo ogenj, položili roke in vprašali: "Kam naprej?"
      Prišel je odgovor: "Bližje od bližjega. Nižje od nižjega. Višje od višjega." Ker nismo razumeli pomena, smo zaprosili za ukaz, toda rečeno nam je bilo, "naj ušesa prisluhnejo".
      In tako smo v temi sedeli v tišini. In zaslišali smo, kako je nekje za steno začel jokati otrok. Začeli smo prisluškovati v smeri joka in zaslišali materino pesem, ki jo je tako pogosto slišati v domovih kmetov: "Naj te imajo ljudje za orača, toda jaz vem, da si kralj. Kdor te bo obvaroval, bo vzgojil najboljše, najbolj plodno potomstvo. Gospod bo poklical mojega malega in dejal, 'Potomstvo samo slavi moj praznik. Sedi z menoj, kralj najvrednejšega potomstva'."
      Ko smo slišali to pesem, je na stropu trikrat potrkalo. Rekli smo: "Zjutraj bomo šli tja."
      Pred zoro smo si nadeli najlepša oblačila in zaprosili služabnico, da nas vodi v smeri joka. Dejala je: "Gospod želi obiskati tesarjevo družino. Bolje bo, da vas peljem naokrog, kajti tukaj je potrebno iti skozi stajo z živino."
      Spomnili smo se ukaza in izbrali najkrajšo pot.
      Tukaj, za jaslimi, je bilo majceno bivališče, naslonjeno na skalo. Tukaj, ob ognjišču, je bila ženska in v njenih rokah - on. Kakšna so bila spremna znamenja? Iztegnil je svojo malo ročico in na dlani je bilo rdeče znamenje. Na to znamenje smo položili najdragocenejšega od biserov, ki smo jih prinesli.
      Poklonili smo zaklade in svete predmete, opozorili mater, da se je potrebno potikati naokrog ter se takoj obrnili nazaj in prečkali iste jasli.
      Mati za nami je dejala: "Glej, mali moj, ti si kralj. Položi ta diamant na čelo svojemu konju."
      Odšli smo z mislimi na znamenje rdeče zvezde na dlani. Tedaj je bilo tudi rečeno: "Zapomnite si dan rdeče zvezde na čelu bojevnika."
Sandro Boticelli "Čaščenje modrecev"