Tukaj, da bi pomagali: NLP in vesoljski bratje
Recenzijo knjige je pripravila Carmen Font

Če bi poskušali izbrati eno samo besedo, ki bi lahko definirala naravo raziskav, ki so se jih znanstveniki in pisci na področju zunajzemeljskih študij lotevali v zadnjih 70-ih letih, bi to verjetno bila beseda "razkritje". Prav res, "razkrivanje" dejstev v ozadju tako velikega števila domnevnih videnj NLP, ločevanje lažnih stikov od pristnih ter pridobivanje argumentov za ali proti navzočnosti nezemljanov na Zemlji so v veliki meri zasedali čas, energijo in ume raziskovalcev NLP in celo vladnih institucij. Cela vrsta ljudi, ki so imeli stik, je trdila, da so prejeli sporočila iz tujih virov, pri tem pa jih je večina prestopila mejo svarilnega tona, da bi vzbudili strah in trepet pred prihodnostjo. V luči tega scenarija ni čudno, da je vse večje število ljudi, ki z veseljem sprejme možnost obiska nezemljanov na Zemlji, zavedenih ali prikrajšanih za pomen in važnost teh stikov. Kaj je namen tovrstnih stikov? In če so nezemljani sovražna bitja, kot to prikazuje tako veliko ljudi s stikom ter hollywoodski filmi, zakaj so vlade bolj zavzete s prikrivanjem informacij, kot pa s snovanjem načrtov za boj proti invaziji nezemljanov?
      Nizozemski pisec in učitelj Gerard Aartsen v svoji nedavno izdani knjigi Tukaj, da bi pomagali: NLP in vesoljski bratje nazorno prikazuje, da ključ do razumevanja zunajzemeljskih stikov na Zemlji presega zgolj razkritje podatkov o videnjih in se namesto tega osredotoča na razkritje njihove misije. Kljub dejstvu, da "nobeno število videnj, kot kaže, ni dovolj, da bi odvrnilo splošno nevero v resničnost ljudi iz vesolja, ki jo je ustvarila kampanja zavajanja, sprožena s strani vlad v 1950-ih letih," Aartsen s prikupnim tonom izpostavlja, da razprava o nezemljanih ni več osredotočena na vprašanje ali nezemljani obstajajo ali ne, niti v kakšnih okoliščinah so jih videli. Nasprotno, razprava se zdaj pomika k pravemu smislu in pomenu tovrstnih obiskov. Kot je Aartsen sam v svoji prvi knjigi na to temo George Adamski: glasnik vesoljskih bratov (2010) docela razjasnil, nam množica informacij o stikih z nezemljani, ki nam je na voljo, razkriva neizbežno dejstvo njihove navzočnosti. Toda nikoli ne bomo doumeli obsega njihove misije in namena, niti kooperativno zaživeli z vesoljskimi brati v polni meri, v kolikor bomo nadaljevali z obnašanjem, kot da smo edini prebivalci našega sončnega sistema, ali če bomo dovolili, da strah in zarota pogojujeta naš odziv na zunajzemeljske obiskovalce. Tukaj, da bi pomagali se loteva teh dveh vprašanj jasno in prepričljivo: sporočila naših vesoljskih bratov se skladajo z najglobljimi interesi človeštva, saj nas spodbujajo, naj skrbimo za ekološko dobrobit planeta in naslovimo umetno povzročena neravnovesja v svoji družbi, ki ustvarjajo razmere razsajajoče nepravičnosti in pohlepa. Prihajajo, da nam pomagajo pomagati našemu planetu. Motivi v ozadju te pomoči niso slučajni. Nasprotno, skladni so z naukom večne modrosti in podani ustrezno z zakonom karme za ta planet ter z zavedanjem in sodelovanjem naše planetarne duhovne hierarhije. Avtor skozi vso knjigo, poleg mnogih drugih virov, črpa iz edinstvenih informacij na to temo, ki prihajajo od Benjamina Crema in revije Share International.
      Tukaj, da bi pomagali bralcu na podoben način osvetljuje ozadje teh modrih in brezčasnih naukov, ki razvoj zavesti prikazujejo kot namen življenja, tukaj in – to morda preseneča, toda ne bralce revije Share International – povsod drugod v vesolju. Večina religijskih tradicij tej modrosti daje jedrnat izraz v obliki "zlatega pravila" ali zakona neškodljivosti: véliki zakon, ki ga spoštujejo vesoljski bratje (ki so bolj razviti od nas in v glavnem prihajajo s planetov kot sta Venera in Mars) in naša lastna duhovna hierarhija.
      Tukaj, da bi pomagali posveča več poglavij razkrivanju (z neomajnimi podatki in primarnimi viri) mehanizmov in motivacij v ozadju kampanje zavajanja, ki je popačila pristna razodetja vesoljskih bratov in spodbudila vzdušje zarote.
      Aartsen uravnoteža to obsežno poročilo o tem, kje do obiskov nezemljanov ne pristopamo pravilno", z razkrivajočim opisom dejavnosti zgodnjih kontaktnih oseb z vsega sveta: od Rusije do ZDA, iz Južne Amerike ali Avstralije. Najpomembneje, Tukaj, da bi pomagali poudarja skupne elemente teh sporočil, ki se sedaj, v času največje potrebe, s polno paro porajajo. "Ničesar ‘banalnega’ ali ‘evangelijskega’ ni v teh sporočilih iz vesolja. Zagovarjajo družbeno-gospodarske spremembe, ki bi končale ločnice med tistimi, ki živijo dobro, in tistimi, ki po nepotrebnem stradajo" (str. 8). Preden so vladne institucije začele strašiti javnost z domnevno zlo naravo NLP, so mnogi ljudje s stikom prejemali informacije, ki so dandanes še vedno enako relevantne. Italijanski psiholog Bruno Sammaciccia (umrl leta 2003) je imel stik od 1953 do 1970. let (kot je opisano v "Primer prijateljstvo", v knjigi Množični stiki Stefana Breccie). Bistvo teh sporočil se je vrtelo okoli pojma nesebične ljubezni in etičnih vrednot, ki bi lahko zagotovile varen razvojni proces, toda ti vesoljski obiskovalci so razkrili tudi, da je "njihova glavna naloga poskrbeti, da človeštvo ne bi uporabilo svojih jedrskih zalog, ter pomagati našemu razvojnemu procesu s tem, da nas potisnejo na višji nivo razumevanja in si pri tem z nami celo delijo nekaj našega trpljenja" (str. 64).
      Ker je tako, Aartsen poudarja, da tisto, kar nam, "poleg mnogih podrobnosti o napredni tehnologiji, znanju in nadzoru naravnih zakonov s strani ljudi iz vesolja" (str. 67), resnično pove, da prihod NLP ni osamljen in naključen dogodek, nanašajoč se na tehnologijo, je dejstvo, da "deluje v pomoč prebujenju človeštva v duhovno resničnost življenja in vrnitvi starejših bratov naše duhovne hierarhije v vsakdanji svet" (str. 67). Medtem ko je ta argument že bil predstavljen v Aartsenovi predhodni knjigi, pa v Tukaj, da bi pomagali predstavlja hrbtenico vsakršnega resnega pristopa k interpretaciji sporočil nezemljanov.
      Mnogo vladnih ustanov in ljudi z domnevnim stikom, se povsem osredotoča na tehnologijo kot edini in najpomembnejši prispevek vesoljskih bratov, hkrati pa širijo strah in tesnobo glede možne zlorabe te tehnologije. Vendar pa mnogo tistih, ki so resnično imeli stik, poudarja dejstvo, da smo mi, ljudje, tisti, ki tehnologijo zlorabljamo. Bruno Sammaciccia je rekel, da sta "tehnologija in znanost obravnavani kot najpomembnejši stvari, zato da bi pozabili, da so ljudje predvsem duše" (str. 122). V tem duhu je Enrique Barrios od vesoljskih bratov prejel naslednjo informacijo: "Ko znanstvena raven nadvlada raven ljubezni v svetu, se ta svet samouniči. Obstaja določena matematična zveza ..." (str. 122)
      Tukaj, da bi pomagali nam kaže, da so obstoj vesoljskih bratov in njihova sporočila veliko preprostejši, kot bi si morda mislili. Ne ukvarjajo se s tem, da bi nas popeljali v "oddaljene dimenzije", ali da bi nas razvajali s tehnološkimi napravami, ki jih ne moremo niti začeti razumeti. Kot nam Gerard Aartsen v vsakem poglavju nazorno predstavi, nas vesoljski bratje opominjajo na to, "da se moramo najprej naučiti hoditi, preden lahko tečemo" (str. 139). Nikoli ne bomo dobili nobenega dostopa do skrivnosti življenja, če bomo vztrajali v svojih sebičnih, nevednih vzorcih delovanja. Ali z drugimi besedami, "kakor zgoraj, tako spodaj", kot je mogoče razbrati iz poročil iz prve roke Paola di Girolama: "Najbolj fascinanten del trditev [vesoljskih bratov] o odnosu med človeštvom in vesoljem, ki so si ga predstavljali že filozofi preteklosti, se nanaša na resničnost eksistencialne integracije med mikro- in makrokozmosom" (str. 149). Cilj vesoljskih bratov potemtakem je, da nas, človeštvo, navdihnejo, da se vidimo kot "eno" in da to "eno" vidimo kot del večje, izven planetarne enosti.

Oktobra 1957 je viden leteči krožnik pristal v Francavilli v Italiji, na jadranski obali. Dvema možema je bilo dovoljeno, da dvakrat vstopita v disk in posnameta fotografije. Premer diska je znašal 24 metrov; od tega je 10 metrov merila kontrolna kabina. Italijanski konzul Alberto Perego, ki je bil eden od pomembnih udeležencev italijanskega Primera prijateljstvo, je leta 1958 v knjigi Sono Exstraterrestri! objavil osem fotografij. Te redko videne in izjemne fotografije, ki zunaj Italije niso bile nikoli objavljene, so sedaj na voljo v Tukaj, da bi pomagali: NLP in vesoljski bratje.

Gerard Aartsen, Tukaj, da bi pomagali: NLP in vesoljski bratje. BGA Publications, Amsterdam, 2011.