Umetnost sodelovanja
Mojster -, preko Benjamina Crema (november 2000)

Vse več ljudi začenja razumeti resnost težav, s katerimi se soočajo danes. Na vseh frontah: politični, gospodarski in socialni, se ti problemi množijo in povzročajo veliko gorja in žalostnega zmajevanja z glavami. Če k temu dodamo okoljske probleme, ki jih je povzročil človekov ošaben odnos do narave in njenih virov, je prihodnost človeštva videti še bolj črna. Prebuja se spoznanje, da je življenje človeštva v krizi in da je treba storiti nekaj radikalnega preden bo prepozno.
      Resnično, kaj lahko človek naredi, da bi se izognil katastrofi? Kakšne korake lahko naredi, da bi vsaj ublažil grožnjo svojemu blagostanju?
      Odgovor je razmeroma preprost, vendar je videti, da ga ljudje, ker so ujeti v mrežo svoje pogojenosti, težko dojamejo.
      Človeštvo se mora osvoboditi strupa tekmovalnosti, prepoznati jo mora kot slepilo, kar tekmovalnost je, in v luči enosti vseh ljudi začeti sodelovati za skupno dobro. Le sodelovanje in pravičnost bosta ljudi rešili pogube, ki jo povzročajo sami, le sodelovanje in pravičnost bosta zagotovili njihovo prihodnost. Glede na to, človek nima druge izbire, kot da sprejme sodelovanje kot ključ do svoje odrešitve.
      Ko bodo ljudje sodelovali namesto tekmovali, bodo ugotovili, da v njihova življenja vstopa čarobni napoj. Lahkotnost, s katero bodo rešeni dolgotrajni problemi, bo osupnila, nemogoče bo doseženo z najrahlejšim dotikom in le preko sodelovanja se bodo ljudje naučili resnične umetnosti življenja. Tako bo in tako se bo človek naučil ceniti lepoto odnosov, ki jo lahko prinese le sodelovanje. S sodelovanjem bo zgrajena nova civilizacija, odkrita nova znanost, izraženo novo razumevanje. Tako bodo ljudje rasli skupaj v odkritju svoje božanskosti. Tako bodo spoznali radost in srečo takšnega skupnega življenja.

Osrednja vloga
Mojstrom, vašim starejšim bratom, sodelovanje ni tuje. V vsem kar počnejo, igra sodelovanje osrednjo vlogo. V uresničenem bratstvu, kjer je rak tekmovalnosti nepoznan, ne more biti drugače.
      Naša najiskrenejša želja je, da bi se ljudje naučili umetnosti sodelovanja in s tem namenom bomo delovali kot mentorji in učili z zgledom. Sodelovanje je tako osvobajajoče, da je presenetljivo, kajne, da človeštvo tako počasi spoznava njegove radosti.
      Doba tekmovalnosti se hitro izteka. Z njenim koncem bodo v pozabo utonili tudi nasilje, vojna, lakota v svetu izobilja, pohlep in ločenost. Na mesto tega gorja bo nastopilo blaženo sodelovanje in ljudem zagotovilo njihovo bistveno božanskost. Tako bo in tako bodo ljudje spoznali novo faseto narave Boga.