Rast zavesti
Mojster -, prek Benjamina Crema, september 1992

Po svetu narašča razumevanje, da človeštvo prestaja korenito spremembo zavesti. To se odraža na mnogo načinov, ne le prek prizadevanj, da bi raziskali naravo same zavesti, povezavo med zavestjo, umom in možgani in da bi proučili, kako lahko ti trije, posamično ali povezano, vplivajo na materijo in naravni svet.
      Stari mehanistični pogledi na naravo in sile, ki delujejo znotraj nje, hitro izginjajo in v človeštvu se prebuja novo zavedanje o enotnosti, na kateri temelji vsa manifestacija. Koncept, da je vse energija, da sta energija in materija različni stanji ene resničnosti in da je nanju mogoče vplivati z mislijo, je sprejet v širokem obsegu in spreminja človekov pogled na življenje. Razsvetljenje naglo narašča in kmalu bodo odkrite metode in tehnologije, ki bodo to dejstvo dokazovale. To je izjemno pomembno za evolucijo človeškega rodu v prihodnosti.
      Ko vstopamo v novo dobo, je čutiti novo nujo po raziskovanju zunanjih in subjektivnih svetov in po razumevanju povezave med tema dvema vidikoma stvarstva. Mnogi znanstveniki po svetu, ki jih spodbuja potreba po tem, da bi pokazali in dokazali svoje intuitivno prepričanje, da je vse med seboj povezano, usmerjajo svoje raziskave v to smer. Sprejemanje nadosebnega sebstva ali duše se postopoma prizemljuje in vodi v novo sintezo v človekovem pogledu na resničnost.
      Sčasoma bo obstajala skupna točka vseh takih raziskav v zavedanju, da je zavest lastnost duše, da sta um in možgani kanala, vehikla za njeno izražanje in da v povezavi med njima ni prekinitve ali ločenosti.
      Doslej je živčni sistem veljal za pot za signale – po svoji naravi električne – iz možganov; možgani kot poveljniška postojanka skozi ta zapleten sistem sprožajo akcije in reflekse, mentalne, čustvene in fizične, s katerimi prepoznavamo in izražamo svojo živost.
      Do določene stopnje je to seveda res. Zapleten računalnik fizičnih možganov res koordinira in organizira najrazličnejše informacije in spodbude, ki iz trenutka v trenutek tečejo skozi ta občutljiv aparat. Vendar pa bo z rastjo razumevanja narave in vira zavesti prišla na dan resničnejša slika položaja in funkcije možganov kot osrednje točke za neskončno različnost impulzov, ki do možganov prihajajo z višjih principov.
      Poleg tega je človek za mnoge um. Prek istovetenja se vidijo kot mentalna bitja, sposobna misliti in delovati, ki so popolnoma avtonomna in ločena in katerih obstoj sam izvira iz njihove sposobnosti misliti in meriti. Tudi to je le senca resničnega odnosa, ki obstaja med človekom in umom.
      Človekov um je instrument, telo – bolj ali manj občutljivo, odvisno od osebe – s katerim človek navezuje stik z mentalnimi ravnmi in jih spoznava. Raven uma, miselni pas, je po obsegu neskončen in služi kot kanal za vso mentalno izkustvo. Ko bodo ljudje to spoznali, bodo razumeli, da je telepatija naravna posledica tega odnosa in začela se bo nova doba medsebojne komunikacije in razumevanja. Razumeli bomo, da je živčni sistem vezni člen med dušo in njenimi vehikli, da je sredstvo, s katerim duša v inkarnaciji zgrabi svoje vehikle in se kaže prek svojega odseva.
      Tako se zavest, ki je narava duše, širi in raste, siplje svojo svetlobo prek vseh ravni in tako človeka ozavešča o njegovi usodi, ki jo ima kot božji sin.