Potreba po ukrepanju
Mojster -, prek Benjamina Crema, november 1990

Mnogokrat sem govoril o potrebi po ukrepanju, da bi uresničili načrte in sanje ljudi o boljšem življenju za vse. Kot je dejal Maitreja: "Nič se ne zgodi samo po sebi. Človek mora delovati in udejanjiti svojo voljo."* S tem v mislih si oglejmo probleme, ki najbolj zahtevajo pozornost, in poskušajmo osvetliti njihovo rešitev.

Glavni problem, ki čaka na rešitev, je doseganje pravičnega in trajnega miru. Brez miru, danes, za človeški rod ne bo prihodnosti. Narodi se že zdaj počasi približujejo temu cilju, vendar morajo biti izpolnjene nekatere osnovne zahteve, preden bo zagotovljen resničen mir.

Prvič, resnični mir je odvisen od zaupanja, ki se pojavi le, če je izpolnjen zakon pravičnosti. Velik in vse večji razkorak med življenjskimi slogi bogatih in revnih, na nacionalni ravni in med narodi, je danes največja ovira za dosego miru. Različne ideologije imajo svojo razdiralno vlogo, vendar se moč tega dejavnika zmanjšuje. Veliko pomembnejša sta zakoreninjeno samozadovoljstvo in pohlep razvitega sveta.

Mir je posledica ravnovesja, katerega odsotnost zagotavlja konflikte in vojne. Za doseganje ravnovesja je treba priznati, da so vsi ljudje in narodi soodvisni in da je potrebe vseh mogoče zadovoljiti s pravično medsebojno delitvijo virov. Dokler se tega ne bomo zavedali in dokler ne bomo ukrepali, bo svet nestabilen. Medtem ko je polovica sveta lačna in na milijone ljudi vsako leto strada, resnični mir ostaja le sen.

Sedanja kriza na Bližnjem vzhodu je industrijskim velikanom pokazala, kako nespametno je prodajati orožje državam v vzponu. Irak je le ena od številnih držav, katerih ambicije je ta cinična trgovina spodbudila. Tovarnam Zahoda ne smemo dovoliti, da bi prosperirale z ohranjanjem režimov tiranov in reakcionarjev po vsem svetu.

Dogodki v Perzijskem zalivu so končno opozorili na potrebo po celostni rešitvi problemov te regije. Rešitev sedanjih razmer ni mogoča brez arabsko-izraelskega dogovora in konca grenkega sovraštva, ki se je tam razplamtelo vse od ustanovitve države Izrael. Palestinci morajo imeti in bodo imeli svojo domovino. Nič drugega ne bo zadovoljilo legitimnih teženj te dolgo trpeče skupine in nič drugega ne bo končalo ponavljajočih se kriz, ki že tako dolgo vzdržujejo napetosti in s tem ogrožajo svetovni mir.

Dogodki se odvijajo hitro. Če bodo voditelji izkoristili sedanjo priložnost in se modro odločili za dolgoročno perspektivo ter zadržali svojo vojaško roko, bi svet lahko doživel konec sovražnosti in vojn, pravično prerazporeditev virov ter nove in bolj zdrave odnose med narodi.

Za to si je Maitreja dolgo in trdo prizadeval in svetoval glavnim protagonistom v različnih krizah, ko so se pojavile, ter jim skušal podeliti svoj vpogled in širino pogleda. Njihov postopen odziv na njegova prizadevanja mu omogoča, da se bo prej odkrito predstavil pred svetom.

(* Maitrejevo sporočilo št. 31)