Ključ je prosti čas
Mojster -, prek Benjamina Crema, november 1986

Med mnogimi problemi, s katerimi se človeštvo sooča, je brezposelnost tista, ki daleč najbolj teži ume ljudi. V državah v razvoju milijoni ljudi niso nikoli poznali redne zaposlitve, medtem ko celo v industrializiranih državah skupno število brezposelnih vsako leto nezadržno narašča. »Brez dela ni jela«, pravi stari pregovor. Vendar pa, ali je potrebno, da je tako?
      Glavni razlog za naraščajočo brezposelnost je brez dvoma odkritje in uporaba nove tehnologije. V zapletenejših proizvodnih procesih roboti vse bolj nadomeščajo človeka. Noben človek se po hitrosti in ponavljajoči se natančnosti operacij ne more primerjati z naprednimi stroji, ki so zdaj v uporabi. Tako naj bi tudi bilo. Mnogi bodo morda obžalovali izgubo človekovih veščin, ki si jih je pridobil v dolgi dobi vajeništva in usposabljanja, vendar je človek rojen za višje in vrednejše dosežke. Zakaj naj bi tekmoval z navadnimi stroji?
      Človek je razvijajoči se bog in neumno bi bilo, da bi postavil omejitve svojim ustvarjalnim možnostim. Sčasoma bo lahko delal vse. Zakaj bi torej žalovali za razvojno stopnjo, ki v človekovi dolgi poti k popolnosti, mineva, kar pa mu končno omogoča prosti čas za njegovo širjenje in rast?
      Človek stoji zdaj na pragu nove zaznave samega sebe, svojega namena in namena sveta, v katerem živi. Novo zavedanje bo priklicalo veščine in talente, o katerih ni mogoče niti sanjati in ki še čakajo, da se bodo izrazili in ljudem omogočili vstop v domovanje bogov.
      Ko bo človek videl sebe, kakršen v resnici je, ne bo ničesar, kar bi preprečevalo manifestacijo njegovih božanskih moči. Na vseh koncih bo videti veličastje, ki bo razsvetljevalo pot k najoddaljenejšim zvezdam. Do tega blagoslovljenega časa se mora človek učiti in usposabljati za prosti čas. Brez prostega časa ima človek le malo možnosti za rast. Prosti čas je treba videti kot predpogoj za ustvarjalno mišljenje in dejavnost, ki bo preobrazila vse življenje ljudi.
      V dobi tekmovanja stari pregovor seveda drži. Le delo daje pravico do jela. Toda človek je pripravljen, da izkusi nov odnos; novo in skrbno sodelovanje ga vabi, da postane skrbnik svojega brata in zavaruje pravico vseh do tega, kar je potrebno za življenje.
      Vse več strojev bo ljudi osvobodilo, da bodo lahko to, kar so. Prosti čas bo zagotovil, da bo vsak človek lahko dosegel svoj polni potencial, ki bo odražal njegovo stopnjo na poti k popolnosti in dodal svoje darove k obogatitvi celote.
      Tako bo človek doživel razcvet, ki si ga danes nihče ne more predstavljati, ki pa bo nekega dne ljudem pokazal drug drugega kot bogove, kar tudi so.
      Ključ je prosti čas. Da pa bi si ljudje zagotovili prosti čas, si morajo med seboj deliti. Milijoni stradajo, še več pa je tistih, ki si danes v brezupni revščini s stisnjenimi zobmi prigarajo preživetje. Ta bolezen ne sme biti več sprejeta kot norma. Človeštvo ne more več podpirati napetosti, ki jih to ustvarja. Ko ljudje vstopajo v novo dobo, v kateri bodo stroji poskrbeli za potrebe vseh, si morajo med seboj deliti kot bratje in skupaj stopati proti novi zarji.