Iz dobe rib v dobo vodnarja
Mojster -, prek Benjamina Crema, 13. oktober 2012

V okviru sedanje dobe je mnogo stvari, ki jih je potrebno ohraniti, kajti ne smemo pozabiti, da nam je doba rib, ki zdaj hitro izginja v zgodovino, zapustila veliko koristnega in vrednega. Kot veličastje dobe rib je seveda mogoče navesti veliko kvaliteto individualnosti, so pa še drugi darovi, ki jih dolgujemo izkušnji dobe rib zadnjih 2000 let. Nov in močnejši idealizem je obogatil srca in ume milijonov ljudi in tako povzročil rojstvo in širitev velikih svetovnih religij z njihovo idejo, ki je ljudi kultivirala in civilizirala. Sla po znanju, potovanju in trgovanju se je razcvetela kot še nikoli in pred osuplimi očmi ljudi se je pojavil dobesedno nov svet. Zgodnje trgovanje je neizbežno postalo pohlepno izkoriščanje in priključevanje ozemelj. Tako, kot vedno, so cesarstva rasla in krepila bogate in močne. Junaki, ki so zavzeli ozemlja, so čutili – pogosto napak, včasih pa tudi pravilno – da imajo poslanstvo civiliziranja in razsvetljevanja, da je "divjake" treba "rešiti" in da zlato ter začimbe niso bile pravi razlog njihove navzočnosti daleč stran od doma. V mnogih primerih je bilo res tako. Sla po znanju in uporabi tega znanja je vidna v delu Leonarda da Vincija, čigar znanstveno raziskovanje je vodilo v napredek sodobne medicine in celo sodobnega letalskega in vesoljskega raziskovanja. Vse to in še več izhaja iz izkušnje dobe rib.
      Če je bila individualnost največje darilo dobe rib, pa je danes, ko vstopamo v novo dobo vodnarja, zloraba te iste individualnosti za človeka postala največja nevarnost in grožnja. Po vsem svetu imajo močni posamezniki in ustanove v oblasti na milijone ljudi. V teh okoliščinah so ljudje postali nepomembne figure, stisnjeni v kot od muhavosti trga. Vse vrste ustanov – vlade, banke in korporacije – so skrčile sijočo individualnost svojih delavcev na pasivno ubogljivost. Drugod ljudje stradajo in umirajo v tišini, ali pa so sužnji vsakodnevne miloščine, medtem ko bogati povečujejo svoje nesveto nakopičeno bogastvo.
      To ločevalno pravilo žene ljudi na rob pogube in jih sooča z zgodovinsko izbiro: da s tem nadaljujejo in za vselej končajo človekovo bivanje na planetu Zemlja, ali pa da popolnoma spremenijo smer. Znamenja, ki kažejo, da ljudje vidijo nevarnost in se po vsem svetu prebujajo ter začenjajo zavedati nove zarje, so že tu. Sijoča vodnarjeva svetloba vstopa v njihova srca in krik po pravičnosti in svobodi jim brez težav prihaja na usta. Ta ista pravičnost bo prek medsebojne delitve dobrin ljudi pripeljala iz njihove teme in jih dvignila naprej proti njihovemu določenemu cilju. Tako bo.