Glas ljudstva je slišan
Mojster -, prek Benjamina Crema, 13. februar 2011

Nedavno je bila pozornost javnosti osemnajst pomembnih dni usmerjena na neg trg v nekem starodavnem mestu. Na tisoče in desettisoče prebivalcev Kaira, mladih in starih ter zelo mladih, je pogumno stopalo mimo tankov in vodnih topov in se hitro naučilo umetnosti dihanja med napadom s solzivcem. Prebivalci Kaira so v miroljubnem bratstvu prevzeli in obdržali svoj trg ter veličastju slavne egiptovske preteklosti dodali še ime Tahrir.
      Osemnajst dni so se upirali policiji in agentom starega skorumpiranega režima in v en glas, miroljuben in vase prepričan, terjali spremembe, pravičnost in delo, svobodo in vladavino prava. Med njimi so muslimani ob določenih urah molili, medtem ko so drugi stražili in jih ščitili pred napadom. Cvetelo je bratstvo in na trgu in po vsem mestu je bilo zaznati izjemno duhovno moč.
      Od kod vse to? Vsak dan, osemnajst dni, je Maitreja prebil veliko ur v Kairu, v glavnem na tem trgu. V mnogih različnih preoblekah je delal med ljudmi, tolažil ranjene in številne mučenike, ki so dali svoja življenja za svobodo in pravičnost. Véliki gospod je ljudi opogumljal, jih vodil in blagoslavljal za njihovo vnemo in obvladanost, in globok občutek ljubezni in enotnosti je polnil srca in ume vseh ljudi. Tuji novinarji so bili osupli nad radostjo, ki so jo tako javno izražali državljani, mladi in stari, bogati in revni, šepavi in zdravi. Ko so se kopali v Maitrejevih energijah, so se prerodili.

Despoti
V bližini so despoti in oblastniki z grozo in nejevero opazovali vsakodnevne prizore na televiziji v pričakovanju, da se bo stari režim zanesljivo in odločno odzval, da konča to norost. Ta norost je bila glas novega časa, časa pravičnosti in medsebojne delitve, svobode in ljubezni.
      To je glas ljudstva, ljudstvo pa se je prebudilo in se zavedelo svoje enotnosti in moči. Za stare despote je to znamenje skorajšnjega propada.