Človekove pravice
Mojster -, prek Benjamina Crema, julij 1984

Vprašanje človekovih pravic je v središču problemov modernega človeka. V preteklosti so družbene strukture upravljale življenja posameznikov in vzpostavile hierarhične odnose, kjer je vsak vedel, kje je njegovo mesto: žena je ubogala moža, mož je ubogal gospodarja, gospodar je izvrševal voljo kralja, medtem ko je duhovščina igrala posrednika med bogom in človekom. Ta razmerja, čeprav umetna in vsiljena, so služila potrebam družb, ki so želele vzpostaviti svojo identiteto in mesto v svetu.
       Danes je vse drugače. Razen nekaj področij, kjer se vladajoče skupine oklepajo starih oblik, pogosto na račun državljanjskih nesoglasij in vojn, so ljudje uveljavili svojo pravico do samoopredelitve. Nase so prevzeli odgovornost za pravično vladavino in prek raznih postopkov zastopstva lahko obelodanijo svojo voljo. Bolj kot kadarkoli prej ljudje kličejo po večji udeleženosti pri odločitvah, ki se tičejo njihovih življenj. Ta nova svoboda je ustvarila številne napetosti, ki še čakajo svoj sklep.
       Povsod zahteva po večji svobodi odmeva v ospredje – odgovarja mu enako tuleč poziv k redu in vladavini zakona skupin, ki jih skrbi ohranjanje obstoječih struktur. Popolnoma novi pristopi so potrebni za harmonizacijo ciljev nasprotujočih si skupin. Da je tako harmonijo mogoče doseči počasi in težko, je potrebno sprejeti. Da je nasprotna stališča potrebno uskladiti, je očitno. Vendarle, medtem ko pričakujemo rešitev teh težav, bi bilo morda priporočljivo zabeležiti nekaj osnovnih načel, priporočil, brez katerih se problemi morda zdijo neobvladljivi.
       Prvi dejavnik je, da morajo biti zakoni, ki vladajo družbi, pravični in veljavni za vse. Brez tako osnovne pravičnosti in nepristranskosti od nikogar ni moč pričakovati, da bo zakon upošteval. Pogosto je danes v veljavi "zakon za bogate in zakon za revne" – zanesljiv recept za družbeni razdor. Nadaljna potreba je, da so zakoni znani in razumljeni ter podani v jeziku razumljivem vsem. Prepogosto so ljudje zaprti in sojeni za kršitve zakonov, ki so davno zastareli in poznani samo strokovnjakom.
       Največja je potreba po vse večji enakosti interesov posameznika in družbe; samo tako je svoboda enega in stabilnost drugega lahko ohranjena. Kako lahko to najbolje dosežemo?
       Organizacija združenih narodov je oblikovala zakonik človekovih pravic, ki bi, če bi ga izvršili, uspešno rešil obstoječe družbene napetosti in priskrbel osnovo za pravično in stabilno družbo. Zaenkrat ta Univerzalna deklaracija človekovih pravic ostaja le želja za miljone razlaščenih in brez pravic v državah po svetu. Cilj mora biti vzpostaviti, z največjo hitrostjo, te osnovne pravice med vsemi narodi.
       S sprejetjem načela medsebojne delitve to postane mogoče. Ljudem se ni več potrebno boriti za pravico do dela, za nahranitev družine, za nadzor nad lastno usodo. Sprejetje delitve bo v hipu ozdravilo vsa razhajanja, končalo soočenja in pozdravilo tegobe trenutne situacije, ter vodilo ljudi iz močvirja, v katerega so se pogreznili. Naj bo medsebojna delitev cilj vašega truda. Pokažite, da svet potrebuje, bolj kot kadarkoli v svoji zgodovini, vzpostavitev tega pravičnega in osnovnega načela, prek tega sprejetja bo človek sam našel in pokazal svojo božanskost.