Človekova odgovornost
Mojster -, prek Benjamina Crema, 13. marec 2011

Od najzgodnejših časov se je človeštvo balo naravnih premikov našega planetarnega doma. Kataklizme nepredstavljive silovitosti so znova in znova opustošile ogromna področja Zemljine površine. To dejstvo je mnogim težko sprejeti, vedno pa sproža tudi resne dvome v umih mnogih vernih ljudi glede verodostojnosti ljubezni boga do človeštva. Kako lahko verjamemo v ljubečega boga, ki dopušča, da v potresih, cunamijih in ostalem umre na tisoče ljudi? Če bi človeštvo razumelo svojo lastno vpletenost v tako planetarno pustošenje, bi igralo pomembno vlogo pri preprečevanju tega pojava.
      Zemeljska skorja, kot se je razvila skozi dobe, ni enovita in enakomerno razprostranjena po zemeljski obli. Kot je dobro znano, ima obliko številnih plošč na različnih globinah, ki se prekrivajo in se sorazmerno konstantno premikajo. Dežele in mesta, ki ležijo na teh ploščah oziroma v njihovi bližini ali pa na prelomnicah, nenehno prizadevajo potresi, če so v bližini oceanov, pa tudi cunamijem. Ne gre za vprašanje pomanjkanja ljubezni boga do človeštva, pač pa za potresni pritisk, ki se mora sprostiti. Vprašamo se lahko, kaj povzroča, da potresni pritisk naraste do tako rušilne razsežnosti?
      Elementalni deve (ali angelske sile) nadzirajo mehanizem, po katerem te orjaške energije delujejo oz. so prilagajane. Zemlja je živo bitje in se na vpliv teh sil odziva na različne načine. Eden od glavnih vplivov prihaja neposredno od človeštva. Ker človeštvo na svoj običajen tekmovalen način prek vojn ustvarja napetosti ter politične in ekonomske krize – to je tedaj, ko smo iz ravnovesja – prihajajo iz ravnovesja tudi devska bitja. Neizogibna posledica so potresi, vulkanski izbruhi in cunamiji. Mi smo odgovorni za to.
      Kako torej končati ta krog pustošenja? Človeštvo ima sredstva, vendar mu zaenkrat primanjkuje volje, da bi se spremenilo. Videti se moramo kot eno, vsako žensko in moškega moramo videti kot odsev božanskosti, kot brate in sestre, sinove in hčere enega očeta. Vojne moramo za vselej pregnati s te Zemlje; med seboj si moramo deliti vire planeta, ki pripadajo vsem. Naučiti se moramo živeti v harmoniji drug z drugim.
      Maitreja je prišel, da ljudem pokaže pot in da spodbudi človekova dejanja. Po vsej zemeljski obli ljudje odkrivajo svoj glas in zahtevajo pravičnost in svobodo. Mnogi so umrli, ko so terjali od boga dano pravico, svobodo in pravičnost. Maitrejev poziv velja vsem moškim in ženskam vsepovsod, naj vidijo sebe, kot jih vidi on – kot božanske, kot sinove in hčere božanskosti same.