Loading

 Domača stran >> Arhiv >> Mojstrova sporočila >> Človekov sin

Človekov sin
Mojster -, prek Benjamina Crema, junij 1984

Veliko ljudi pričakuje Kristusovo vrnitev z zaskrbljenostjo in strahom. Čutijo, da bo njegov prihod pospešil velike spremembe na vseh področjih življenja. Pravilno sklepajo, da bodo njegove vrednote neizbežno spremenile njihov način mišljenja in življenja in ob takih obetih prebledijo. Razen tega je bilo stališče cerkva do Kristusa, kot so ga predstavljale skozi stoletja, tako mistično, da se mnogi bojijo njegove sodbe in vsemogočne moči; pričakujejo ga kot boga, ki prihaja kaznovat brezbožne in nagradit verne.
       Da je morala tako popačena predstava o Kristusu prežeti človeško zavest, je vsega obžalovanja vredno. Tako bitje ne obstaja. Da bi razumeli resnično naravo Kristusa, ga je potrebno videti kot enega od sinov boga, od katerih je vsak obdarjen s polnim božanskim potencialom, razlikujejo pa se le po stopnji izkazovanja te božanskosti.
       Njegova veličastnost je v tem, da je v celoti uresničil to božanskost in ob takem dosežku nas lahko navdaja spoštovanje.
       Brez dvoma je ta isti dosežek velika redkost. Toda za ljudi je presenetljivo, da je bil Kristus eden od njih. V preizkušnjah in trpljenju ljudi ne obstaja nič, česar on ne bi poznal. Vsak korak poti, po kateri človeštvo še vedno hodi, je mukoma prehodil. V vsej paleti človeških izkušenj ni izkušnje, ki je sam ne bi bil deležen. On je torej resnično človekov sin.
       Skoraj ni dvoma: če bi se nenajavljen pojavil v naši sredini, bi ga prepoznala le peščica. Tako drugačen je od splošne predstave o njem, da bi šel skozi množico neopažen. Tako je stanje med njegovimi brati danes, ko čaka na povabilo ljudi, da začne s svojim poslanstvom.
       Mnogi, ki ga videvajo vsak dan, ga ne poznajo. Drugi ga prepoznajo, a si ne upajo spregovoriti. Spet tretji čakajo in molijo v upanju, da je on tisti, ki se ga ne upajo nadejati. Le njegova razglasitev pred svetom ga bo uveljavila v očeh in srcih ljudi.
       Medtem ko čakamo na dan vseh dni, si v umih razjasnimo razloge za njegovo vrnitev. Poskusimo razumeti naravo naloge, ki si jo je zadal. Prišel je, da bi v naši sredini uveljavil dejstvo boga. Tu je, da bi poustvaril božje misterije. Med nami je, da bi ljudi naučil, kako ljubiti in ponovno ljubiti. Znova hodi po Zemlji, da bi uveljavil bratstvo med ljudmi. To breme si je zadal, da bi izpolnil obljubo Očetu in človeku. Vrnil se je, da bi nas popeljal v novo dobo. S svoje visoke gore se je spustil, da bi utrdil zaklad preteklosti in navdihnil čudesa prihodnosti, da bi povzdignil boga in človeka.
       Oglejmo si njegove prioritete: vzpostavitev miru, ustoličenje sistema medsebojne delitve, odprava krivde in strahu - očiščenje človeških src in umov, poučevanje človeštva o zakonih življenja in ljubezni, predstavitev misterijev, olepšanje naših mest, odstranitev ovir za potovanja in izmenjavo ljudi, ustanovitev banke znanja, ki bo dostopna vsem.
       Razumljivo je, da taka naloga ni lahka niti za človekovega sina. Pradavna nagnjenja k nesoglasjem in ločevanju imajo močne korenine, medtem ko sta strah in praznoverje uročila na milijone ljudi. Toda nikoli prej v zgodovini sveta ni prišel učitelj, ki bi bil bolje opremljen za svojo nalogo. Maitreja je prišel, da se bo bojeval z nevednostjo in strahom, z nesoglasji in pomanjkanjem. Njegovo orožje je duhovno razumevanje, znanje in ljubezen, njegov sijoči oklep pa je resnica sama.