Loading

 Domača stran >> Arhiv >> Humanitarnost >> Svoboda na otroških obrazih

Svoboda na otroških obrazih
Z Nino Smith se je pogovarjal Jason Francis

Fundacija RugMark je neprofitna organizacija, ki jo je leta 1994 ustanovila zveza nevladnih organizacij, poslovnežev, vladnih agencij in multilateralnih skupin, kot je UNICEF, z namenom, da odpravi delo otrok v industriji ročne izdelave preprog. RugMark ZDA je veja fundacije RugMark v ZDA. Nina Smith, izvršna direktorica RugMarka ZDA, je leta 1999 lansirala pobudo RugMarka ZDA.
      Za Share International jo je intervjuval Jason Francis.

Share International: Kako razširjeno je delo otrok po svetu?
      Nina Smith: Nekateri ljudje bodo morda presenečeni, da je v 21. stoletju delo otrok še vedno glavni problem v nekaterih delih sveta. 218 milijonov otrok je žrtev črne borze z otroki, komercialnega seksualnega izkoriščanja, dolžniškega prisilnega dela, domačega otroškega dela in rekrutiranja otrok v oboroženih konfliktih ali prometu z drogami. Mnoge najhujše oblike otroškega dela je mogoče najti tam, kjer deluje RugMark, kot npr. v Indiji, Nepalu in Pakistanu.

S. I.: Ali govorimo o sodobnih obveznostih vajencev ali o suženjstvu?
      
N. S.: Otroško delo je danes oblika sodobnega suženjstva. Starši v brezupni potrebi po denarju trgujejo z delom svojih otrok v zameno za posojila. Otrok ima seveda malo ali pa nobenega vpliva na to odločitev. V Pakistanu npr. otroci, katerih starši jemljejo predujem za njihovo delo pri statvah za izdelavo preprog, postanejo žrtve sistema zadolževanja. Otroke plačajo po polovičnih plačah odraslih delavcev in ni jim dovoljeno zapustiti obrata, dokler dolg ni v celoti poplačan. Četrtina otrok so deklice stare manj kot 15 let. Te so zlahka tarča zalezovanja starejših delavcev, ki jih seksualno zlorabljajo.
      Po podatkih UNICEF-a je v Indiji 14 odstotkov otrok v starosti od 5 do 14 let angažiranih v aktivnostih otroškega dela, ki vključuje izdelavo preprog. Preproge so v južni Aziji med najbolj izvažanimi izdelki in ta industrija je glavni zaposlovalec revežev. Če je izkoriščanje otrok norma v glavni industriji dežele, potem je brez naporov, kot so RugMarkove kampanje, le malo možnosti, da se ta skrajni krog revščine prekine.

S. I.: RugMark pravi, da je "uvožena preproga, ki je bila izdelana z uporabo otroškega dela, grda, ne glede na to, kako izgleda". Koliko otrok se po ocenah uporablja za delovno silo neposredno v tkalskih industrijah po svetu?
      
N. S.: Skoraj 300.000 otrok dela v nevzdržnih razmerah v industriji preprog, da priskrbijo preproge za severnoameriške in evropske domove. Otroci stari od 4 do 14 let so ugrabljeni ali privedeni in prodani v dolžniško ali prisilno delo.

S. I.: Kakšne so fizične, čustvene in mentalne posledice otroškega dela?
      
N. S.: Posledice otroškega dela so hude. Otroci trpijo zaradi pomanjkanja hrane, slabšanja vida ter poškodb in ran od ostrega orodja. Nekateri otroci, tako imenovani "preprogarji", v regiji Pundžab v Pakistanu imajo zaradi vdihavanja volnenih vlaken obolenja dihal, mnogi otroci pa v tej industriji trpijo zaradi deformacije hrbtenice zaradi neskončnega sedenja v sključeni drži. Kot sem že prej omenila, so tudi na veliko seksualno izkoriščani.

S. I.: Kakšno vlogo ima fundacija RugMark pri zaščiti pravic otrok?
      
N. S.: Naše poslanstvo je, da se konča ilegalno delo otrok v industriji preprog in da se otrokom v Indiji in Nepalu ponudi priložnost za izobraževalne. Nadziramo tovarne, priskrbimo izobraževanje nekdanjim otrokom tkalcem in, kar je zelo pomembno, preproge označujemo z zaščitno znamko RugMark, tako da imajo uporabniki zagotovilo, da je preproga, ki jo kupijo, izdelana brez otroškega dela.

S. I.: Koliko otrok je bilo rešenih iz tkalske industrije v deželah, kjer deluje RugMark?
      
N. S.: Delo RugMarka ima globoke učinke. Od leta 1995 je RugMark rešil statev več kot 3000 otrok, še na tisoče pa jih je rešil pred tem, da bi postali delovna sila. Izobraževalni programi, osnovani s pomočjo prodaje preprog z RugMarkovim certifikatom in donacije RugMarku pomagajo otrokom pri rehabilitaciji, dnevni oskrbi, opismenjevanju, pri formalnem šolanju in poklicnem usposabljanju. Ena od statistik, na primer, ugotavlja, da je otroško delo v proizvodnji preprog v Nepalu padlo od 11 odstotkov leta 1996 na 3 odstotke danes. Veseli nas, da lahko povemo, da je RugMark veliko prispeval k temu uspehu, saj se je v istem obdobju otroško delo zmanjšalo, število licenčnih tovarn v Nepalu, ki jih nadzorujemo, pa je naraslo na 65 odstotkov. Ko so otroci enkrat osvobojeni statev in dobijo primerno prehrano in podporo, so sposobni najvišjih akademskih in športnih dosežkov. V Nepalu, na primer, s pomočjo RugMarka enajst nekdanjih otroških delavcev obiskuje Little Angels, najboljšo zasebno šolo v državi.

S. I.: Kako se zagotavlja proizvajalčevo izpolnjevanje standarda RugMark?
      
N. S.: Obstaja pravno zavezujoča pogodba. Pogodba zagotavlja, prvič, da bo proizvajalec proizvajal preproge brez ilegalnega otroškega dela, drugič, da bo pri fundaciji RugMark registriral vse statve in, tretjič, da bo nenapovedanim inšpekcijam dovolil dostop do statev. In končno, proizvajalec se mora strinjati s plačevanjem pristojbine za pridružitveno licenco. Za zagotavljanje izpolnjevanja standarda inšpektorji, ki jih usposablja in nadzira RugMark, redno nadzorujejo statve. Da bi se zaščitili pred ponarejenim označevanjem, je vsaka etiketa RugMarka oštevilčena, tako da je mogoče slediti njenemu izvoru. V Severni Ameriki je le licenčnim RugMarkovim uvoznikom legalno dovoljeno prodajati preproge, ki nosijo etiketo RugMark.

S. I.: Kaj je kampanja "Najlepša preproga"?
      
N. S.: V letu 2006 je RugMark ZDA lansiral kampanjo "Najlepša preproga". Namen kampanje je širiti zavedanje potrošnikov o problemu otroškega dela v industriji ročno izdelanih preprog. S tem lahko povečamo prodajo preprog z RugMarkovim certifikatom. Cilj kampanje je povečati tržni delež preprog s certifikatom izdelave brez otroškega dela od enega na štiri odstotke v naslednjih treh letih, do leta 2012 pa na petnajst odstotkov tržnega deleža. Teh petnajst odstotkov je ocenjenih kot točka doseganja popolne odprave otroškega dela v industriji ročno izdelanih preprog v južni Aziji. Zanimivo in vznemirljivo dejstvo pa je, da za vsako odstotno točko, za katero se poveča naš tržni delež, ocenjujemo, da je 750 otrok rešenih delovnega mesta, še 1000 več pa zaščitenih pred tem, da začnejo z delom v tej industriji.

S. I.: Kaj so Obrazi svobode?
      N. S.: Obrazi svobode je potujoča fotografska razstava, ki omogoča vpogled v jedro dela, ki ga opravljamo. Fotografije so učinkovit način, da gledalci dobijo vpogled v ozadje statev in v notranjost tovarn preprog v južni Aziji. Slike, ki so od zdaj pa do decembra 2009 na ogled po Severni Ameriki, dokumentirajo oboje - težavno realnost otroškega dela v industriji preprog in način, kako so RugMark in njegovi partnerji spremenili življenje mnogim od teh otrok. Razstava ima tudi spletno sestavino, ki posameznikom kjerkoli po svetu zagotavlja, da pridejo v stik z informacijo, da je lepota izdelkov, kot so ročno izdelane preproge neločljivo povezana s tem, kdo jih dela in v kakšnih razmerah. Na spletni strani www.facesoffreedom.rugmark.org so slike, od katerih je vsaka informacijsko overjena, kakor tudi urnik turneje razstave ter informacija, kako lahko to zbirko gostite, in osnovne podatke o tej temi.

S. I.: Kako učinkoviti so mednarodni zakoni oz. konvencije, ki prepovedujejo uporabo otroškega dela?
      
N. S.: Prvi del 21. stoletja je za gibanje za odpravo otroškega dela odločilen čas. Organizacije proti otroškemu delu so zrasle in si pridobile dovolj mednarodne podpore, da lahko razglasijo nekatere zmage. Na primer, število otrok tkalcev preprog v južni Aziji se je zmanjšalo od milijona v letu 1995 na danes ocenjenih 300.000. Druga važna sprememba je, da je zdaj več zakonodaje. ILO konvencija 182 o "najhujših oblikah otroškega dela" je bila sprejeta leta 1999 in, kar je zelo pomembno, listina The Trade and Development Act 2000 pojasnjuje, da je ameriška prepoved izdelkov, ki so proizvedeni s prisilnim in/ali obveznim vajeniškim delom, zajema tudi izdelke, ki so proizvedeni s prisilnim ali obveznim vajeniškim delom otrok.

Več informacij: www.rugmark.net, www.facesoffreedom.rugmark.org

Jason Francis je sodelavec Share Internationala iz Oaklanda v Kaliforniji.