Spletna knjigarna, ki ima vest
Z Dr. Jane Cherrington se je pogovarjala Megan Scherer

Spletna knjigarna Good Books je prostovoljna organizacija, ki ves svoj dobiček donira Oxfamu za projekte trajnostnega razvoja v pacifiški regiji. Gre za edinstveno sodelovanje med humanitarno dejavnostjo in komercialnimi posli internetnega trgovca s knjigami Paperbackshop v Veliki Britaniji (PBS). Spletna stran Good Books ima zajeten katalog PBS-ovih knjig, ki jih pošilja strankam brez zaračunavanja poštnih stroškov. Dr. Jane Cherrington, ki uresničuje vizijo "da odgovorno nakupovanje postane del strukture trga", je Good Books s sedežem v Novi Zelandija ustanovila leta 2006. Dr. Cherringtonovo je za Share International intervjuvala Megan Scherer.

S. I.: Sklepam, da vam je vaš oče, ki je lastnik PBS-ja, v začetku dal idejo za postavitev "alternative Amazonu" pri internetni prodaji knjig.
      J. C.: Name se je obrnil z vprašanjem: Če bi nameravala napraviti alternativo Amazonu, kaj bi storila? Bilo je vprašanje kar tako, toda jaz sem že dolgo iskala most med trgovino in neprofitno dejavnostjo in sem v tem videla priložnost. Odvrnila sem: "Če bi podarila vse dobičke in iz tega naredila humanitarno podjetje, bi to delovalo". Sprva je bil zelo skeptičen, toda nazadnje sem ga le prepričala, ker bi PBS ostal ločena entiteta in zato ne bi nič izgubila. Težava je bila v upravljanju odnosa med obema družbama, ker ju vodijo zelo različne vrednote: trgovska družba je osredotočena na dobiček in promet kot nasprotje humanitarni dejavnosti, katere poudarek je na visokih vrednotah pri služenju potrošniku in gojenju odnosov.

S. I.: Kako zmore PBS kot profitna družba dobavljati knjige strankam brez zaračunavanja poštnih stroškov, ne da bi ob tem izgubljala denar?
      J. C.: PBS dobavlja milijone knjig in tako imajo zares dobre dogovore v zvezi s knjigami in poštnino, od katerih imamo korist. PBS nabavlja knjige od številnih dobaviteljev (veletrgovine), ki jih pakirajo in pošiljajo za nas. PBS dobavlja knjige po veleprodajnih cenah, doda pa stroške pošiljanja, pakiranja in manipulativne stroške na enoto. Tako je poštnina vgrajena v ceno knjige. Več kot to za knjigo ne zaračunamo. To da vgradimo poštne stroške v ceno po enoti, pomeni, da zmanjšamo naš dobiček. Pri knjigarni Good Books dodamo dvajset odstotkov in vseh dvajset odstotkov je prihodek za humanitarne projekte.

S. I.: Zakaj ste se odločili za partnerstvo z Oxfamom?
      J. C.: Na najmanjšo možno mero sem hotela zmanjšati ovire pri uporabi knjigarne Good Books in to pomeni izbiro posvetne organizacije. Veliko je vernih ljudi, ki kupujejo prek nas, toda veliko je ljudi, ki so bolj posvetni in mislim, da predstavlja posvetna organizacija manjši problem pri prijavi.
      Razen tega ima Oxfam tudi zelo jasen mandat v prizadevanjih za trajnostni razvoj. Čeprav delujejo ob krizah, ob naravnih in humanitarnih katastrofah, to ni delo, ki bi ga mi poskušali financirati. Mi smo v resnici zainteresirani za ustvarjanje priložnosti za skupnosti, da se razvijajo na način, ki postane trajnosten in ki ga določijo kot najbolj primernega. Ali kot je nekdo dejal: "V resnici vam gre za pipe in stranišča". To ni imenitno, vendar pa sta voda in sanitarije pomembni temi in to je za nas temeljnega pomena.

S. I.: Koliko denarja ste doslej zmogli donirati Oxfamovim projektom?
      J. C.: 50.000 dolarjev in nameravamo donirati še 10.000 dolarjev. To je enakovredno zagotavljanju dostopa do vode 15.000 ljudem.

S. I.: Na katerih področjih v svetu imajo projekti sedež?
      J. C.: Zelo smo usmerjeni na Pacifik, ker smo tukaj locirani, čeprav nas zanima tudi, kaj se godi drugje po svetu. Mnogo projektov na Pacifiku izpolnjuje naša merila, vključno s projekti vode in sanitarij na visokem višavju Papue Nove Gvineje kot tudi v Vanuatu in na Solomonovih otokih. Tudi z drugimi vejami Oxfama se pogovarjamo o tem, kaj bil lahko kot partnerji napravili na mednarodni ravni.

S. I.: Kako se vaše pretekle izkušnje vključujejo v vašo sedanjo vlogo?
      J. C.: Moje osnovno znanje je hibrid. Prihajam iz oglaševalske dejavnosti in pred tem prodaje in trženja. In potem me je obšlo, da naredim nekaj dobrega in sem presedlala na področje mentalnega zdravja, se zaposlila kot manager, pozneje pa kot izvršni direktor sklada za mentalno zdravje v Novi Zelandiji. Delo v neprofitnem sektorju, kjer sem začela razumevati stvari, s katerimi se soočajo, kako nanje vplivajo tržne sile in kako ustvarjajo tekmovalno okolje, je bila zame izkušnja korenitega učenja. Spoznala sem, kako humanitarni sektor v pogledu vodenja deluje iz rok v usta in kako močno je odvisen od donatorjev - od iste skupine donatorjev.

S. I.: Ali so vsi zaposleni povezani s knjigarno Good Books, vključno z vami, prostovoljci? In če so, ali imajo zaposlitev še kje drugje?
      J. C.: Nihče z mano vred ni plačan za to delo. V primeru prostovoljcev gre za študente ali pa opravljajo tudi plačano delo. Tega, kar potrebujemo, imamo več kot dovolj. Drugi imajo potrebe, pri katerih jim mi lahko pomagamo. Kako lahko pustite svojega soseda žejnega ali stradajočega, ko pa imate sredstva, da pomagate?

S. I.: Zato, da zmorete donirati ves dobiček knjigarne Good Books humanitarni dejavnosti, je očitno potrebna velika podpora skupnosti. Kaj menite, kakšne koristi imajo ljudje in organizacije od tega, da prostovoljno prispevajo svoj čas in storitve?
      J. C.: Mislim, da imamo za to dober občutek in tudi občutek, da smo nekaj dosegli, ko smo naredili nekaj konkretnega v smeri pomoči drugim, da pridejo do virov, ki jih potrebujejo. Enako je z nakupom knjig na spletu. Ljudje želijo vedeti, kako lahko pomagajo, toda svetovne potrebe so videti ogromne. Pri knjigarni Good Books pravimo: "Vse, kar morate storiti, je, da se zavestno odločite za nakup knjig pri nas". Z drugimi besedami, vse kar morate storiti, je to, kar počnete sicer, kajti stvari bo spremenilo le to, kje jih boste knjige kupili.

S. I.: Očitno verjamete v sposobnost, da je mogoče "sistem spremeniti od znotraj". Bi rekli, da se bo ta sprememba zgodila prek tega, da bo več poslovnih dejavnosti, ki bodo razvijale socialni čut ali pa bodo v večji meri to spremembo povzročili potrošniki, ki bodo hoteli kupovati odgovorno?
      J. C.: Mislim, da gre za oboje. Organizacije morajo biti veliko bolj osredotočene na revizijo svoje dobave - da bi razumeli implikacije dobavne verige, v kateri delujejo. Ne morete se pretvarjati, da ne veste, kaj se dogaja v tujem okolju in reči OK. Ta pritisk je ustvarjen za organizacijsko spremembo. Tudi podnebne spremembe in okoljske teme ustvarjajo masiven pritisk na države, organizacije in posameznike, da ugotovijo, kako delujejo.
      Potrošnik z več kritičnega zavedanje se še vedno na splošno le deloma zaveda vpliva svojih akcij. Na koncu dneva so ljudje polno zaposleni, imajo svoja življenja, torej kako jim to olajšati? In tudi, kako spodbuditi kritično razmišljanje?
      To je čas, kakršnega še ni bilo za možnosti ali pa resnično vznikanje bolj družbeno odgovornega načina življenja. Poglejte, kako živimo v družbah na Zahodu. Ljudje se bodo zelo neradi v večji meri odpovedali privilegijem ali pa prepoznali odgovornost, ki jo imajo pri ohranjanju sistema, ki nenehno ohranja neugoden položaj tistih, ki niso privilegirani.

S. I.: Zanimivo je, da se ljudje začenjajo zavedati, kako je vse med seboj povezano - posel, okolje in skupnost.
      J. C.: Mnogo je skupnosti, ki že dolgo razmišljajo tako in ki delujejo v tej smeri. Ta zelo individualističen model, ki ga imamo na Zahodu, je problematičen, ker ne spodbuja širšega povezovanja, razumevanja medsebojne povezanosti in skupnosti ter dejstva, da nismo le posamezniki. Smo bitja odnosov v zapleteni mreži.

S. I.: Za spremembo sedanjega sistema bi verjetno potrebovali, da bi vlade uzakonile, da mora poslovna sfera donirati del svojih dobičkov, blaga ali storitev. Se strinjate in če, ali predvidevate tako dogajanje v prihodnosti?
      J. C.: Sprememba je kot proces zelo zapletena. Za ustvarjanje kulturne spremembe, je potrebno marsikaj. Konec koncev, kar se mene tiče, mora to priti od znotraj, kot tudi postati predmet zakonodaje. To, kar je potrebno, je sistemska sprememba. To bo zahtevalo, da korporacije / organizacije delujejo drugače, da se nehamo pretvarjati, da smo v vzporednih svetovih. Prepoznati moramo, da smo povezani in razumeti stvari, kot so vrednota družine. S tem, da vlogo družine privilegiramo pred in nad vlogo poslovne sfere v družbi. Ne vem, da bi to lahko kdo uzakonil. Poslovni svet je v zahodnih skupnostih postal zelo dominanten. Ima pomembno vlogo in v poslovni sferi so neverjetno ustvarjalni, zanimivi in pametni ljudje. To, kar bi zasebni sektor lahko delil z nevladnimi organizacijami, je njihova energija in dinamičnost. Všeč mi je, kar delajo organizacije kot je Vodafone. Svojim zaposlenim omogočajo, da določen odstotek časa, ki jim ga plačuje Vodafone, delajo v njihovih najljubših projektih, da so povezani in del skupnosti. Morda bi se to lahko dogajalo tako: bilo bi koristno, da bi izvršni direktorji nevladnih organizacij porabili delček časa za ustvarjalne posle korporacij in se naučili, kako motivirati osebje ter ustvarjati učinkovitost in odgovornost. Treba je graditi most, da bi prišlo do pretoka med tema dvema.

S. I.: Slišati je, da imate vizijo, da bi šli v "globalno delovanje". Kako se bo knjigarna Good Books promovirala pri globalni publiki?
      J. C.: Imamo mednarodno platformo, toda ta še ni zaživela. Naše storitve lahko že zdaj uporablja kdorkoli od koderkoli na svetu, če nima nič proti kupovanju v novozelandski valuti. Ker smo spletna organizacija, je to, da ljudje povedo drug drugemu prek interneta, dobro za nas in mediji nas imajo radi, ker smo medijem prijazna zgodba. Naša nenehna spodbuda je: "Ne trošimo denarja. Nam lahko pomagate?"

Za več informacij: www.goodbooksnz.co.nz

Megan Scherer je sodelavka revije Share International iz Aucklanda na Novi Zelandiji