Ženske serviserke koles v Namibiji: pripravljene na spremembe
Carol Erickson

Clarisse in Michael Linke sta soustanovila Bicycling Empowerment Network (BEN – Mreža za krepitev kolesarjenja), da bi usposobila in oskrbela ženske v Namibiji, da bi bile serviserke koles in inštruktorice. To postavlja ženske v vlogo lokalnih strokovnjakinj za transportno tehnologijo, v tradicionalno moško vlogo in jim daje dostop do dohodka, dostopnejšega transporta in novih veščin.
      Ko je Michael Linke leta 2004 prišel v Afriko, je bil njegov glavni interes kot zagovornika kolesarjenja, da reši probleme, ki jih imajo zdravstveni delavci, ki skrbijo za bolnike s HIV-om/AIDS-om, s transportom. Načrtoval je, da bo namenil šest mesecev za ustanovitev organizacije, ki bo sektorju zdravstvenih delavcev razdelila kolesa.
Šest let pozneje Michael in Clarisse še vedno živita v Namibiji in si prizadevata za razširitvi tega transportnega omrežja v druge afriške države. Namibija ima eno od najvišjih stopenj HIV-a/AIDS-a na svetu, ocenjeno na dvajset odstotkov populacije.
      Pomanjkanje zdravstvenih delavcev v Namibiji še ovira zmožnost njenega zdravstvenega sistema da oskrbuje ljudi, ki živijo z boleznimi, povezanimi z virusom HIV-a/AIDS-a. Podeželske skupnosti so še bolj prizadete, saj pomanjkanje transportnih sistemov ustvarja še dodatno oviro pri dostopu do socialnih in zdravstvenih storitev.
      Bicycling Empowerment Network si prizadeva za odpravljanje teh ovir po vsej Namibiji. Ne zagotavlja le pomembnega prevoza za zdravstvene prostovoljce, temveč jim daje tudi možnost dodatnega dohodka, s katerim izboljšujejo svoje skromne prostovoljske zaslužke.
      Desetine lokalnih organizacij izvaja projekte v sodelovanju z namibijskim Ministrstvom za zdravje, vključno s programi za domačo oskrbo (HBC) ljudi, ki živijo z virusom HIV-a/AIDS-a, in s podporo sirotam in ogroženim otrokom. Programi HBC delajo s prostovoljci zdravstvenega varstva, ki oskrbovance obiskujejo na njihovih domovih. Svetujejo jim in jim nudijo hrano, higieno in dostavo zdravil, kot tudi pomoč pri gospodinjskih opravilih in zagotavljanju osnovnih rešitev splošnih potreb.
      Brez prevoza mnogi prostovoljci niso imeli druge izbire, kot da so do ljudi okuženih z virusom HIV-a/AIDS-a hodili, včasih tudi zelo daleč. Prostovoljci, med katerimi so mnogi tudi sami okuženi z virusom HIV-a, si prizadevajo za zmanjševanje stigmatizacije, ki je povezana s HIV-om/AIDS-om, prevzemajo pa tudi pomembno nalogo, da obolelim pomagajo priti do klinik in bolnišnic ter se držati njihovih protiretrovirusnih terapij.
      "Zdaj živimo in dihamo za ta projekt," je dejal Michael Linke o BEN, ki zaposluje devetdeset ljudi v dvaindvajsetih Bicycle Empowerment centrih, ki so razdelili več kot 12.000 koles. "Če ne bi bil povsem naiven, tega prav gotovo nikoli ne bi poskusil. Izziv je bil tudi iskanje lokalnih direktorjev, ki so si resnično želeli sodelovati pri projektu, saj so me dojemali kot ‘tujca’, ki bo morda zapravljal njihov čas."
      The Bicycle Empowerment Network v Cape Townu je Linkeja oskrbela z začetnimi usmeritvami, da je lahko začel ugotavljati potrebe po mobilnosti namibijskih zdravstvenih delavcev. "Ko sem tukaj začel, nismo imeli referenc in to je bila velika ovira," je dejal Linke. "Skoraj vse naše začetne težave so se vrtele okoli denarja, vendar nas je to hkrati prisililo, da smo bili zelo ustvarjalni in podjetni."
      V Afriki ni solidne proizvodnje koles. Večino koles distribuirajo majhne specializirane prodajalne ali splošne trgovine, ki prodajajo kitajska kolesa. Te trgovine ne nudijo servisa in če se kolo pokvari, ga morajo poslati v Johannesburg v Južno Afriko na popravilo, ki lahko traja do tri mesece.
      "Naša kolesa so bolj kakovostna in nudimo servis," je dejal Linke. "Mi smo dejansko pobrali veliko posla od podjetja Chinese Bicycles, ki je propadlo. Cene naših recikliranih koles se začnejo pri približno petdesetih ameriških dolarjih, kar je približno polovica cene novega, nizkokakovostnega kolesa, ki pride s Kitajske. Menimo, da zapolnjujemo vrzel, ko namibijskemu trgu ponujamo zanesljiva, visokokakovostna in cenovno ugodna kolesa."
      V sodelovanju z Bicycles for Humanity in več drugimi organizacijami BEN rabljena in podarjena kolesa uvaža v velikih ladijskih kontejnerjih, v katerih je prostora za do 350 koles. Prva namibijska pošiljka v letu 2006 je prišla iz podružnice, ki je bila ustanovljena v Whistlerju v Kanadi.
      Bicycles for Humanity ima podružnice povsod po severni Ameriki, vključno z Združenimi državami in Kanado, kot tudi v Avstraliji, Tokiu, Londonu in Nemčiji. Vsakdo, ki želi zbirati podarjena kolesa, lahko osnuje svojo lastno občinsko podružnico in načrtuje obisk mest BEN, da vidi, kako kolesa spreminjajo življenja ljudi.
      Podarjena kolesa prispejo v različnih stanjih in jih je treba ponovno prebarvati. Usposobljeni lokalni mehaniki za kolesa BEN, od katerih je polovica žensk, gredo, potem ko kolo popravijo, skozi kontrolni seznam za nadzor kakovosti, zato ga lahko prodamo z garancijo.
      Ko se člani skupnosti odločijo, da bodo ustanovili Bicycle Empowerment Center, je del BEN-ove ponudbe usposabljanja tudi sestanek o tem, kako določiti izhodiščne plače za osebje, ki temeljijo na tistem, kar mislijo, da bodo zaslužili, ko bo posel stekel.
      "Ugotovili smo, da lahko zaslužijo do sto trideset dolarjev na mesec, kar je ogromno v primerjavi z njihovo plačo prostovoljca, ki znaša sedem dolarjev na mesec, ali s posameznim delom za preživetje, ki bi ga opravljali kot delavci na kmetiji", je dejal Linke. "Zdaj lahko začnejo načrtovati rast drugih vidikov svojega življenja in skupnosti, ker vedo, da bodo imeli stalen dohodek."
      Bertha, HIV pozitivna prostovoljka pri katoliški dobrodelni organizaciji za HIV/AIDS je prejela kolo prek enega od programov BEN za prostovoljce. Ni si mogla privoščiti svojih zdravil in bila je na robu vdaje, ko se je pojavila priložnost, da pride do usposabljanja za serviserko koles. Dohodek, ki ga je Bertha dobila kot serviserka koles, ji je omogočil nakup kozmetičnih izdelkov, ki jih njene hčere prodajajo na svoji šoli, da ustvarjajo lastni tok prihodkov. "Bertha se je dvignila iz brezupne situacije na položaj, kjer si lahko privošči, da jemlje zdravila, izpolnjuje svoje lastne potrebe in pomaga svojim hčerkam, da zaslužijo dohodek," je dejal Linke.
      BEN prejme sporočila od svojih mehanikov, ki niso sramežljivi, v katerih povedo, če kateri od njihovih postopkov ne deluje dobro. "Mi zagotavljamo vire, usposabljanje in podporo, resnično delo pa opravljajo ljudje, ki se morajo močno truditi, da ti centri delujejo," je dejal Linke. "In mi skupnostim ne predpisujemo, kako naj svoj dobiček vlagajo."
      Bicycling Empowerment Center, ki ga vodijo Namibijci z različnimi telesnimi zmogljivostmi, se je odločil, da bo svoje poslovne dobičke namenil za izgradnjo centra za računalniško usposabljanje, ki bo podaljšek servisne delavnice za kolesa. Linke verjame, da brez poslovnih izkušenj, ki so jih razvili skozi kolesarski center, nikoli ne bi spoznali, da imajo veščine za vodenje vaškega centra za računalniško usposabljanje.
      Linke meni, da je zelo pomembno, da se BEN sčasoma razširi po vsej Namibiji. Dejal je, da se miselnost mehanikov za kolesa spremeni, ko se usposobijo in postanejo pogon za delo centrov. Linkejeva v letu 2010 načrtujeta razširitev BEN v Zambijo z enako filozofijo vpliva na skupnost, ki podpira vaščane, tako da se lahko Linkejeva potem umakneta, centre pa lahko upravljajo sami.

Spletna stran: www.benbikes.org.za/namibia/

© www.Changemakers.com