Zajamčeni dohodek za vsakogar

Dvajset odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi v najbogatejših državah, ima 74-kratni dohodek najrevnejšega prebivalstva. Ta razlika je ogromna, sorazmerno nova in se še povečuje.
      Povprečni letni svetovni dohodek na osebo znaša približno 5.000 evrov. Če bi bila ta vsota pravičneje porazdeljena, bi vsakdo imel dovolj za preživetje. Kako lahko izboljšamo stvari?
      Obstaja nekaj načinov, s katerimi bi lahko povečali dohodek in zagotovili službe: bolj pravična razdelitev zemlje lastnikom; trajnostna uporaba polj, travnikov, gozdov in voda; razumna industrializacija z uporabo okoljsko zdrave tehnologije in resnično svobodna trgovina.
      Toda celo s temi izboljšavami vse preveč ljudi ne bi zaslužilo dovolj, da bi zadostili svojim osnovnim potrebam. To nas pripelje do pojma 'zajamčeni dohodek' za vsakogar na Zemlji brezpogojno, od rojstva do smrti. Gre za spodbudno realističen predlog.
      Koliko bi to stalo? Za 6 milijard ljudi na Zemlji bi potrebovali 547,5 milijard evrov letno - to je petdesetina svetovnega letnega prihodka. Tako je 2-odstotni davek na svetovne proizvode več kot dovolj za to, da vsak državljan sveta dobi zajamčeni dohodek. Za bogate ljudi, ki živijo večinoma v Evropi, Severni Ameriki in vzhodni Aziji, je četrt evra dnevno majhna stvar, toda opozarjal bi jih, da morajo mnogi ljudje živeti skoraj brez prihodkov.
      Za milijarde drugih ljudi pa bi to pomenilo drugačen svet. V najrevnejših deželah bi četrt evra na dan najmanj podvojilo dohodek večine ljudi. Celo tam, kjer je dohodek na osebo večji, v deželah kot sta Indija in Kitajska, bi za stotine milijonov navadnih državljanov to pomenilo pomemben dodatek k njihovim sredstvom. Morda bi kdo lahko ugovarjal, da četrt evra ni dovolj, da ubežimo revščini, toda to je pomanjkljiv argument:

Zajamčeni dohodek je treba dodati k (pogosto bornemu) zaslužku, ki ga ljudje že prejemajo. Ne gre za nadomestilo za delo.
Povečana kupna moč bi prinesla veliko rast domačega gospodarstva, s tem pa bi ustvarili več delovnih mest in zato dodatni dohodek. Še več, uvedba zajamčenega dohodka bi omogočila učinkovit spopad z revščino: bolj pravično porazdeljena kupna moč bi zadovoljila brezmejne potrebe po sveži vodi, hrani, stanovanjih in izobrazbi. Zajamčeni dohodek bi bil gonilna moč za močno družbeno gospodarstvo.
Nič nam ne preprečuje ponovne razdelitve ne samo 2, temveč 4 ali več odstotkov svetovnega dohodka.
Krajevne oblasti bi bile seveda še vedno odgovorne za zdravstveno skrbstvo, izobraževanje, razdeljevanje zemlje, dobavo vode, ceste, javni promet in tako dalje.
Potrebno je mednarodno sodelovanje, če hočemo napredovati pri reševanju problemov učinka tople grede, razvoju gospodarstev v kratkem času, ukinitvi dela otrok in uveljavitvi družbenih pravil, prenehanju vojn in nasilja, da bi bil svet varnejši, pri nadzorstvu nad špekulantskimi in razdiralnimi tokovi kapitala kot tudi pri zagotavljanju zajamčenega dohodka za vsakogar.

Če gledamo v tem širšem okviru, bi bil zajamčeni dohodek ključni element trajnega razvojnega modela, ki lahko odpravil revščino. Še več, 'četrt evra na dan' je tako mamljiv in prepričljiv cilj, kot so bile pretekle zahteve za osemurni delovnik, splošno volilno pravico in odpravo suženjstva.
      Vendar pa obstaja en pogoj: ta dohodek potrebuje jamstvo. To je naloga Združenih narodov - ki zagotovo ni lahka, toda prav gotovo lažja od mnogih jalovih poizkusov, da bi pomagali pri razvoju z razvojnimi programi, ki vedno doživijo polom.
      Četudi zajamčenega dohodka za vsakogar nismo zmožni izvesti takoj na svetovni ravni - kar je pričakovano, kajti človeštvo je vedno počasno pri izbiranju najboljših rešitev - ni razloga, zakaj ga ne bi začeli izvajati na bolj omejeni ravni.
      Eden od načinov so bilateralne pogodbe med razvojnimi ministrstvi in revnimi kmečkimi področji, ki bi zajamčile dohodek za vse prebivalce tistega področja. Pobudo bi morali prevzeti tisti, ki so odgovorni za mednarodno sodelovanje v bogatih in revnih deželah, v Evropski uniji, Razvojnem programu Združenih narodov, Svetovni banki in drugih organizacijah. Za zamudo ni opravičila.
      (IPS)