Tržni mehanizem uničenja
S Symonom Hillom se je pogovarjal Jason Francis

Kampanjo proti trgovanju z orožjem (Campaign Against Arms Trade - CAAT), nevladno organizacijo s sedežem v Londonu, so leta 1974 ustanovile posamezne skupine, ki so bile zaskrbljene zaradi naraščajoče trgovine z orožjem po konfliktu na Bližnjem vzhodu (vojna yom kippur) leta 1973. Danes je CAAT obsežna koalicija skupin in posameznikov, ki skušajo zaustaviti denarno pomoč vlad in njihovo podporo k izvažanju orožja. Podpirajo takšne ukrepe, tako na državni kot mednarodni ravni, ki bodo zmanjšali ter končno tudi prispevali k prenehanju trgovanja z orožjem. CAAT prav tako osvetljuje povezavo med mednarodno prodajo orožja in globalno revščino, vzpodbuja napore za mir, pravičnost in demokracijo ter podpira razrešitev vseh svetovnih konfliktov z mirnimi sredstvi. Intervju za Share international je z CAAT-ovim predstavnikom Symonom Hillom opravil Jason Francis.

Share International: Koliko gospodarskih družb je vpletenih v mednarodno trgovanje z orožjem? In koliko denarja se vsako leto pravzaprav porabi za trgovino z vojaško opremo?
      Symon Hill: Na svetu se največ denarja porabi za različno vojaško opremo, celo več kot za nafto. Globalni izdatki za orožje so nedavno znašali trilijon ameriških dolarjev. Dobesedno na tisoče gospodarskih družb je tako ali drugače vpletenih v trgovanje z orožjem, vendar pa v tej trgovini prevladuje nekaj silno močnih multinacionalk kot so: Lockheed Martin, Boeing in BAE Systems.

S. I.: Kakšen je odnos med posameznimi vladami in privatnimi gospodarskimi družbami pri mednarodni trgovini z orožjem? Kakšno vlogo pri tem igrajo države G8?
      S. H.: Pet držav, ki izvozi največ orožja, je pet stalnih članic varnostnega sveta ZN. Orožarske družbe v ZDA so bile velikokrat kritizirane zaradi prevelikega vpliva na politike, predvsem prek donacij v političnih kampanjah. Prodajalci orožja imajo prav tako nedemokratičen vpliv v Veliki Britaniji, čeprav je tam situacija orožarske industrije drugačna zaradi precejšnje nadvlade BAE Systems. Druge britanske orožarske družbe so manjše in večinoma izdelujejo sestavne dele (ki jih prodajajo BAE). Zaradi tega je moč BAE ogromna. Britanski mediji so tako poročali, da ima vodstvo BAE "ključ do vrat" na Downing Streetu 10 [sedež ministrskega predsednika].

S. I.: Kako razširjena je denarna pomoč različnih vlad pri trgovini z orožjem?
      S. H.: Orožarske družbe vplivajo na vladne odločitve glede denarne pomoči trgovini z orožjem. Čeprav mnogi politiki v Veliki Britaniji in ZDA trdijo, da verjamejo v prosti trg, izgleda, da to pravilo opustijo, ko pride do orožarskih poslov. Veliko vlad nudi "izvozne kredite", s katerimi jamčijo za privatne orožarske posle. Vladna podpora in denarna pomoč ima tudi drugačno obliko. Britanska Obrambno izvozna storitvena organizacija (Defence Export Services Organization - DESO) je tržno usmerjena agencija za privatne orožarske posle, ki pa je financirana iz denarja davkoplačevalcev. Po letih kampanj tako CAAT kot drugih skupin je ministrski predsednik Gordon Brown julija 2007 končno oznanil, da bodo DESO zaprli. To je velika zmaga. Sedaj bomo pozorno nadzirali nastalo ureditev, ko bo DESO razpuščen.

S. I.: Ali vojaško osebje ali celo diplomatski atašeji podpirajo in pospešujejo trgovino z orožjem?
      S. H.: Da, pogosto. V Veliki Britaniji se od vladnih ministrov in članov kraljeve družine pričakuje, da podpirajo in delajo reklamo za britansko orožje na svojih potovanjih po svetu, četudi to potovanje na prvi pogled nima ničesar opraviti z orožjem ali njegovo prodajo.

S. I.: Kakšni so družbeno ekonomski učinki na gospodarstva držav zaradi kupovanja orožja?
      S. H.: Veliko žrtev trgovanja z orožjem ni ubitih s samim orožjem. Umrejo zaradi tega, ker njihove vlade porabijo denar za orožje, čeprav je ta denar nujno potreben za boj proti revščini in zagotavljanje zdravstvene oskrbe. Npr., Pakistan porabi več za orožje kot skupaj za zdravstveno oskrbo in izobraževanje. Nakupovanje orožja, ki ga ne potrebujejo in ga nikoli ne bodo uporabljali, se velikokrat zgodi zaradi podkupovanja ministrov. Domneva se, da je leta 2002 prav korupcija vlado Tanzanije privedla k nakupu dragega in večinoma neuporabnega sistema vojaškega nadzora zračnega prometa od BAE. Bolj razvite države, kot je Velika Britanija, porabijo milijone za subvencijo trgovine z orožjem namesto, da bi ta denar porabili za boj proti revščini, izboljšavi javnih storitev ali reševanju klimatskih sprememb.

S. I.: Katerih načel se poslužujejo izdelovalci vojne opreme in vlade pri prepričevanju javnosti, da slednja dopušča nadaljevanje prodaje vojne opreme kljub posledičnim humanitarnim in gospodarskim učinkom?
      S. H.: Trgovci z orožjem pogosto trdijo, da s tem ustvarjajo delovna mesta. Prodajo orožja pogosto povezujejo z patriotizmom. V BAE govorijo o "britanski družbi", ki ščiti "britanska delovna mesta". V resnici pa dandanes večina delničarjev BAE živi izven Velike Britanije. V preteklih letih so sami sebi ustvarili več bogastva kot pa delovnih mest v Britaniji.

S. I.: Kaj so sejmi orožja? Koliko jih je letno, ter kdo jih sponzorira?
      S. H.: To so velikopotezni dogodki, ki dajejo orožarskim družbam možnost, da razkažejo svoje blago potencialnim kupcem. Ne govorimo o majhni prodaji strelnega orožja. Ko poteka DSEi (Defence Systems and Equipment International - Mednarodni obrambni sistemi in oprema) orožarski sejem v Londonu, se na njem predstavijo tanki in letala ter bojne ladje, ki so zasidrane v Temzi. Orožarske sejme pogosto vodijo privatni kupci, vendar pa ti sejmi ne bi mogli obstajati brez podpore vlade. SHOT Show (the Shooting, Hunting, Outdoor Trade Show - Trgovski sejem streljanja in lova), ki poteka v ZDA, je največji in najbolj vsestranski trgovski sejem za vse strokovnjake, ki se ukvarjajo z strelskimi športi in lovsko industrijo. Prejšnjo leto je ta sejem gostil družbo, ki je prodajala opremo za mučenje s sloganom: "Odraslega človeka spravlja v jok že od leta 1975." Vseeno pa je leta 2007 prišlo do pomembnega napredka, saj se je družba Reed Elsevier (ki prireja nekatere največje orožarske sejme na svetu) odzvala na številne kampanje ter se odločila prodati večino svojih sejmov do konca leta 2007. Sedaj skušamo vzpodbuditi podjetja k spoznanju, da kupovanje takšnih sejmov ni pravilna izbira, če hočejo ohraniti dobro podobo v javnosti.

S. I.: Kako pogosto se uvožena vojna oprema uporablja v konfliktih po svetu?
      S. H.: Sorazmerno malo orožja se uporabi v državi, v kateri ga izdelajo. Prav tako je orožje lahko proizvedeno v več kot eni državi, saj družbe iz različnih koncev sveta prispevajo sestavne dele. To je eden od razlogov, zakaj je trgovino z orožjem tako težko izslediti.

S. I.: Ali nam lahko poveste nekaj o kampanji "Ustaviti oboroževanja Izraela"?
      S. H.: Ustaviti oboroževanje Izraela je koalicija nastala s pomočjo organizacij CAAT, War on Want (Vojna proti povpraševanju), Palestinian Solidarity Campaign (Kampanja solidarnosti do Palestine) in Israeli Committee against House Demolitions (Izraelski odbor proti rušenju hiš). Skupaj smo zahtevali konec prodaje orožja Velike Britanije Izraelu. Ustaviti oboroževanje Izraela je nastal za časa bombardiranja Libanona, ko je CAAT vztrajal, da je za Veliko Britanijo narobe, če podžiga konflikt z dobavo orožja. CAAT se je prav tako izjasnil, da bi nasprotoval morebitni britanski prodaji orožja Hezbolahu.

S. I.: Kako Kampanja proti trgovanju z orožjem deluje v smeri zaustavitve mednarodne prodaje vojaške opreme in kako spodbuja ideal neoboroženega in mirnega sveta?
      S. H.: CAAT deluje prek velikopoteznih javnih kampanj, lokalnih ljudskih akcij, medijskih aktivnosti in parlamentarnega lobiranja. Vse naše dejavnosti temeljijo na nenasilju. Pogosto delujemo skupaj z drugimi, ki imajo podobne cilje kot mi. Lansko leto se je javno mnenje v Veliki Britaniji ostro obrnilo proti trgovanju z orožjem, saj je več ljudi postalo ozaveščenih o moči orožarskih družb nad vladami. Zaradi tega so bile kampanje proti DESO in Reed Elsevier uspešne. Prepričan sem, da se bo ta trend obdržal in upam, da se bo odražal tudi v ZDA, Franciji in drugod po svetu. To leto so ljudje v Veliki Britaniji proslavljali 200. obletnico ukinitve britanske čez-atlantske trgovine s sužnji - vsekakor je gibanje proti trgovini s sužnji dokazalo, kako kampanje lahko prispevajo k spremembi. Verjamem, da bodo naši potomci nekega dne praznovali 20. obletnico ukinitve trgovanja z orožjem.

Nadaljnje informacije: www.caat.org.uk

Jason Francis je sodelavec Share Internationala iz Massachusettsa v ZDA.