Tržni fundamentalizem: skriti sovražnik naprednega poslovanja

Napredne družbene vrednote, kot so univerzalno zdravstveno varstvo, primerno stanovanje, enakopravnost pri izobraževanju in prizadevanja vlad za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, se ne bodo uresničevale, če ne bomo podvomili v temeljno idejo, ki je vzrok za mnoge družbene probleme v Združenih državah Amerike, pravi profesorica Ruth Rosen iz inštituta Longview, iz Berkeleya v ameriški zvezni državi Kaliforniji. Glavna predpostavka te ideje - ki je tako razširjena in samoumevna kakor zrak, ki ga dihajo Američani - je tržni fundamentalizem, "pretirana in popolnoma iracionalna vera v sposobnost trgov, da lahko rešijo vse probleme".
      Kot pravita Ruth Rosen, upokojena profesorica zgodovine Univerze v Kaliforniji iz mesta Davis (UCD) in Fred Block, profesor sociologije na isti univerzi, je ta ideja že celo generacijo preizkusni kamen ameriške državne politike. Njena prevlada učinkovito preprečuje Američanom, da bi prepoznali temeljne probleme in/ali razvijanje učinkovitih rešitev zanje.
      Takšen primer je globalno segrevanja ozračja. Pod vplivom tržnega fundamentalizma se ZDA vztrajno upirajo prizadevanjem za omejevanje izpustov toplogrednih plinov, zato je težko mobilizirati podporo potrošnikov glede tega problema, saj velike naftne družbe vodijo obsežne kampanje, s katerimi poskušajo zanikati obstoj globalnega segrevanja.
      Korporativna korupcija je še en primer negativnega vpliva tržnega fundamentalizma, kajti podjetja lažejo o svoji učinkovitosti, da bi lahko preživela in trgi zato ne poznajo njihove prave vrednosti. Tudi, ko gre za proizvode farmacevtskih podjetij neinformirani potrošniki brez javnega razkrivanja ne morejo prepoznati vzrokov za komplikacije, ne morejo glasovati s svojimi dolarji in s tem umakniti nevarnih proizvodov s trga.
      Kot pravi profesor Block, je glavna pomanjkljivost tržnega fundamentalizma njegova predpostavka, da spodbujanje pridobitništva in sebičnega interesa avtomatsko služi za skupno dobro. Ta trditev ni samo v navzkrižju z aktualnimi dogajanji na trgu, ki smo jih že omenili, ampak tudi s temeljnimi načeli vseh velikih svetovnih religij. Vse religije svarijo pred sebičnostjo in materializmom, ki sta nevarna za družbo in za posameznikovo dušo.
      Tržna menjava lahko služi za skupno dobro, vendar samo takrat, kadar posamezniki upoštevajo moralne zapovedi in družbene zakone. Obnašanje, kakršno je goljufanje potrošnikov, oviranje tekmecev, izogibanje plačilu davkov in ignoriranje okoljskih zakonov, so stranski učinki nekontroliranega 'svobodnega trga'. Strokovnjaki na inštitutu Longview verjamejo, da "bo trg postal uničevalna sila, razen če bo zasledovanje sebičnega interesa uravnoteženo s spoštovanjem zakonov, morale in potreb drugih ljudi".
      Kako bi to lahko dosegli? Na inštitutu Longview predlagajo sprejetje popolnoma novega konceptualnega okvirja: z nadomestitvijo ideje tržnega fundamentalizma - ki je v samem bistvu nemoralna ekonomija - z moralno ekonomijo. V moralni ekonomiji vsi pozitivni tržni vidiki in zasledovanje sebičnega interesa lahko ostanejo, vendar z omejitvami, s katerimi bi tržnim silam preprečili, da postanejo destruktivne. Profesor Block poziva Američane, naj "črpajo iz naše skupne zgodovine in kolektivne modrosti, da bi oblikovali skupno obvezo za odgovorno konkurenčnost, vzajemnost, sodelovanje in ohranjanje, ki nam bodo pomagali do ekonomije, ki bo visoko produktivna, trajnostno naravnana in zvesta našim najglobljim vrednotam poštenosti in pravičnosti".
      Vir: www.longviewinstitute.org