Služenje najbolj perečim potrebam človeštva
Recenzijo knjige je pripravila Cher Gilmore

Muhammad Yunus ima v svetu velik vpliv, odkar je leta 1976 ustvaril in razvijal idejo mikrokreditov – izdajo manjših kreditov za revne, zlasti za ženske, kar jim omogoča, da se z lastnimi napori izvlečejo iz revščine. Skupaj z banko Grameen, ki jo je ustanovil, je leta 2006 za svoje delo dejansko prejel Nobelovo nagrado, kar je lepo opisal v svoji knjigi Bankir za revne (Banker to the Poor).
      Mikrokrediti so se kot pristop k lajšanju revščine zdaj razširili po vsem svetu in programe mikrokreditiranja v večjem obsegu ne nudijo le banke, temveč prav tako tudi druge organizacije. Medtem, se širijo tudi druga Yunusova prizadevanja, da poišče in izvede nove načine za odpravo revščine. V svoji zadnji knjigi z naslovom Snovanje socialnega poslovanja (Building Social Business) predstavlja mnogo širši koncept – novo obliko kapitalizma, ki bi lahko bistveno spremenila naš ekonomski sistem in imela potencialno velik vpliv na družbo.
      G. Yunus verjame, da kapitalizmu, ki ga vodi dobiček, ne uspeva predvsem zato, ker ne priznava kompleksnosti človeške narave, ki jo tvorijo tako nesebični kot tudi sebični motivi, ki jih tako popolno in vsesplošno podžiga sedanji ekonomski sistem. G. Yunus opaža, da "naši vladni predpisi, izobraževalni sistemi in naše družbene strukture temeljijo na predpostavki, da so le sebični vzgibi 'resnični' in si zaslužijo pozornost ... Sprejemamo, da so profitna podjetja glavni vir človeške ustvarjalnosti in edini način za reševanje družbenih težav. In celo z zaostrovanjem naših problemov se ne posvečamo osnovnim predpostavkam, ki so vzrok za te probleme."
      Da bi odpravili to pomanjkljivost naše ekonomske teorije in iz nje izhajajoče družbene ter okoljske probleme, g. Yunus predlaga dve obliki poslovanja: namen prve je osebna korist, namen druge pa, da se popolnoma posveti pomoči drugim. Slednjo je poimenoval "socialno poslovanje", katere značilnost je, da se v celoti posveča doseganju socialnih ciljev z uporabo poslovnih metod, ki vključujejo ustvarjanje in prodajo proizvodov ali storitev.
      Znani sta dve vrsti socialnega poslovanja. V prvo vrsto sodijo podjetja, ki ne poznajo ne izgube in ne dobička, namenjena so reševanju socialnih problemov in so v lasti vlagateljev. To pomeni, da je podjetje zasnovano tako, da ustvarja dobiček, vendar vlagatelji ne prejemajo dobička; lahko pa si v obdobju, ki ga določijo, povrnejo začetno naložbo. Ves dobiček se ponovno investira v razširitev in izboljšanje poslovanja, tako da je odstranjen cilj ustvarjanja osebne koristi.
      Drugo vrsto socialnega poslovanja predstavljajo profitna podjetja v neposredni lasti revnih ljudi – ali posredno prek sklada, ki se posveča vnaprej opredeljenim socialnim potrebam. Ker dobički pritekajo k revnim, se revščina zmanjšuje, zato takšna podjetja že po definiciji pomagajo reševati socialne probleme. Primer takšne vrste poslovanja je banka Grameen, ki je v lasti revnih ljudi, ti pa so hkrati tudi njene stranke in vlagatelji.
      Ker je socialno poslovanje nov koncept, hkrati pa spominja na druge poskusne poslovne modele ali izraze, ki so trenutno v uporabi, g. Yunus namenja kar nekaj pozornosti razlikovanju od drugačnih pristopov. Socialnega poslovanja, kot ga razumeva, na primer ne moremo zamenjati z neprofitnimi organizacijami, saj ima lastnike in vlagatelje – četudi ne služijo dobička, dividend ali drugih finančnih ugodnosti.
      O socialnem poslovanju ne moremo razmišljati niti kot o fundaciji – ki finančno ni samozadostna, s svojo poslovno dejavnostjo običajno ne ustvarja dohodka in ni "v lasti", kot je socialno podjetje. In to ni kooperativa, ki posluje za dobiček v korist članov delničarjev – razen seveda, če so njeni člani revni ljudje, kar bi pomenilo drugo vrsto socialnega poslovanja. Izrazi kot so "socialno podjetje", "socialno podjetništvo" in "korporativna družbena odgovornost" se na splošno uporabljajo za sklicevanje na koncepte profitnih ali neprofitnih institucij. Profitna podjetja na primer, ki prakticirajo družbeno odgovornost, lahko namenijo petindevetdeset odstotkov svojih sredstev za ustvarjanje dobička in pet odstotkov ali manj za izboljšanje nekaterih socialnih problemov. Socialno poslovanje omogoča, da se sto odstotkov sredstev namenja za izboljšanje sveta v katerem živimo.
      Morda najbolj navdihujoči deli knjige so opisi socialnega poslovanja, ki je že uveljavljeno ali je v procesu načrtovanja. Prvi primer je bilo leta 2005 ustanovljeno skupno podjetje (joint venture) med banko Grameen in francoskim mlekarskim podjetjem Danone. Cilj tega podjetja je bil ustvariti okusen jogurt, obogaten z vsemi prehranskimi dodatki, ki običajno manjkajo v prehrani bangladeških otrok. Jogurt je moral biti dostopen najrevnejšim med revnimi in široko uporaben, kar v končni fazi pomaga reševati problem podhranjenosti.
      Raziskovalno in razvojno znanje podjetja Danone se je, skupaj z znanjem in povezavami banke Grameen z ljudmi iz Bangladeša, izkazalo za zmagovalno kombinacijo in z nadaljevanjem projekta so bile pridobljene pomembne izkušnje, kako izvajati socialno poslovanje. Že kmalu se je bilo potrebno soočiti s kulturnimi izzivi pri vključevanju podeželskih žensk v prodajo (prav tako je bilo potrebno vključiti moške in lokalno skupnost), rešiti je bilo potrebno težave z okusom jogurta (moral je biti malo bolj sladek) in kar je najpomembnejše, odločiti se je bilo treba za ceno jogurta in to v času, ko so se zaradi svetovne prehranske krize cene mleka podvojile.
      Ustvarjalne rešitve za problematiko cene so vključevale zmanjšanje velikosti in cene jogurtnih lončkov, ohranitev enake vsebnosti hranil, doseganje značilnega podeželskega okusa in prodajo jogurta v mestnih trgovinah po višji, a za revne meščane še vedno dostopni ceni (navskrižno subvencioniranje). V istem času je skupno podjetje Grameen–Danone razširilo svojo prodajno mrežo v dve bližnji sosedski mesti in se odločilo investirati v distribucijski center s hladilnico in v nakup tovornjaka, tako da se je poslovno območje podjetja lahko razširilo v največje bangladeško mesto Dako. V letu 2008 so dodali še nekaj dodatnih proizvodnih linij, da bi pritegnili več strank, povečali obseg prodaje in izkoriščenost tovarne.
      Ta prilagojeni podeželsko-mestni poslovni model očitno deluje. Podeželska prodajna moč še naprej raste, kar prodajalkam zagotavlja pomemben dodatek k družinskemu dohodku; jogurt se dobro prodaja tudi v Daki s skoraj neomejenimi možnostmi za širitev in tovarna zdaj deluje s polno zmogljivostjo. Podjetje Grameen–Danone pričakuje, da bo prag rentabilnosti doseglo enkrat v letu 2010, po vlaganju v širitev dejavnosti pa tudi presežek. Drugi obrat bo predvidoma odprt v letu 2010.
      Banka Grameen je tudi v partnerskem razmerju z drugim francoskim podjetjem, Veolia Water Company, ki z neoporečno pitno vodo oskrbuje vasi v Bangladešu, kjer kontaminacija z arzenom povzroča resne zdravstvene težave. Banka Grameen sodeluje tudi z nemškim podjetjem BASF pri proizvodnji in prodaji zaščitnih kemično obdelanih mrež proti komarjem, ki v Bangladešu prenašajo bolezni, kot je malarija. Skupno podjetje z Adidasom bo omogočilo izdelavo poceni čevljev za ljudi z najnižjimi dohodki. In tudi naslednji mejnik socialnega poslovanja je že na mizah načrtovalcev – z uporabo socialnega poslovnega modela pomladiti celotno regionalno ekonomijo. Projekti, ki so skladni s temi načeli, se načrtujejo za kolumbijsko okrožje Caldas, za Albanijo in za Haiti. Še posebej vzpodbuden je navdušen odziv, ki so ga g. Yunusu za njegovo idejo socialnega poslovanja izkazali posamezniki, izobraževalne ustanove in podjetja z vsega sveta – kar še krepi njegovo prepričanje, da ima vsakdo nesebične motivacije, čeprav so pri nekaterih ljudeh lahko zatrte. Zelo hitro je bila ustvarjena "globalna infrastruktura za socialno poslovanje" kot jo imenuje g. Yunus. Posamezniki in organizacije začenjajo s socialnim poslovanjem, pojavljajo se "misleci socialnega poslovanja", ki ne širijo le ideje, ampak ji dodajajo globino ter vpogled v prvoten koncept, številne univerze pa so že ustvarile akademske položaje in oddelke, ki ponujajo študij socialnega poslovanja.
      Poleg številnih informacij, ki so navedene v knjigi, kako začeti s socialnim poslovanjem, je bil v avgustu 2008 ustanovljen Yunusov center, ki deluje kot kontaktna točka za vse informacije in vire v zvezi idejami in aktivnostmi socialnega poslovanja po vsem svetu. Center poleg drugih storitev ponuja tudi pripravništvo za mlade prostovoljce z vsega sveta. Grameen Creative Lab v nemškem Weisbadnu je še ena nova podružnica, ustanovljena z namenom, da govori o socialnem poslovanju, razvija svoje lastne dejavnosti socialnega poslovanja ter podpira oblikovanje novih oblik socialnega poslovanja, ki jih razvijajo drugi. Zato se rajši imenujejo "akcijski inštitut" ("action tank") v nasprotju z "raziskovalnim inštitutom" ("think tank").
      Če je bil še kakšen dvom v Yunusove pristope za zmanjševanje revščine – z mikrokrediti in zdaj s socialnim poslovanjem – kot učinkovite načine za zmanjševanje revščine, pa je Bangladeš zdaj na poti doseganja milenijskega razvojnega cilja – zmanjšanja revščine za polovico do leta 2015. Stopnja revščine je padla s sedeminpetdesetih odstotkov v letu 1991 na štirideset odstotkov v letu 2005 in še naprej se zmanjšuje za približno dva odstotka na leto. Država je na dobri poti k uresničitvi tega cilja do leta 2015. Poleg tega napredek spremlja zelo majhno povečanje dohodkovne neenakosti.
      G. Yunus verjame, da mora biti socialno poslovanje vključeno v sleherno formulo ekonomskega razvoja, saj koristi množicam ljudi, ki bi sicer ostali izključeni. "Ko so ljudje polni energije, je takšna tudi ekonomija. Z dostopom do kreditov, z boljšimi zdravstvenimi storitvami, boljšo prehrano, visoko kakovostnim izobraževanjem in s sodobno informacijsko tehnologijo bodo revni ljudje postali produktivnejši. Zaslužili, porabili in prihranili bodo več – kar bo koristilo vsem, tako revnim kot bogatim."
      Za več informacij o socialnem poslovanju ali o drugih pomembnih temah obiščite: www.grameencl.com

Muhammad Yunus: Snovanje socialnega poslovanja: Nova oblika kapitalizma, ki služi najbolj perečim človeškim potrebam (Building Social Business: The New Kind of Capitalism that Serves Humanity’s Most Pressing Needs). PublicAffairs, 2010. ISBN: 978 1586488246.

Cher Gilmore je sodelavka Share Internationala iz Los Angelesa, ZDA.