Komplementarna valuta: dodana vrednost v kenijskem slumu
z Willom Ruddickom se je pogovarjal Neils Bos

Za uresničitev velikih idej je potrebno veliko časa. Vzemimo za primer švicarsko komplementarno valuto WIR, ki jo je skupina podjetnikov uvedla v času velike gospodarske krize v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat so ti ljudje opazovali, kako se majhna in srednje velika podjetja (MSP) v Švici spopadajo s posledicami finančne krize. Čeprav je bilo v skupnosti veliko nezadovoljenih potreb in je bilo hkrati na voljo veliko neizkoriščenih virov, pa se zaradi premajhne količine denarja v obtoku, številne ekonomske aktivnosti niso izvedle. Tako so začeli z uvajanjem organiziranega sistema neposredne blagovne menjave – ki ga je podpiral poseben kupon, vezan na blago in storitve v lokalni skupnosti – s katerim so omogočili malim podjetjem, da so še naprej trgovala med seboj, tudi takrat, ko v obtoku ni bilo dovolj švicarskih frankov.
      Kratica WIR izhaja iz besede "wirtschaftsring", kar pomeni "ekonomski krog". Wir je tudi nemška beseda za "mi", kar poudarja medsebojno povezanost in solidarnost. Ne samo, da je danes četrtina vseh švicarskih malih in srednjih podjetij vključenih v omrežje WIR, temveč so ta model posnemali tudi drugod ter ga uspešno uvedli v številne skupnosti po svetu.
      Zadnja in zagotovo ena najbolj zanimivih različic komplementarne valute se je razvila v slumu "Bangladeš", ki leži v bližini kenijskega mesta Mombasa. V nekaj mesecih svojega delovanja, je komplementarna valuta Bangla-Pesa za svoje dosežke že prejela številne pohvale mednarodnih organizacij, še posebej za izboljšanje življenja mnogih žensk, lastnic malih podjetij na območju sluma. Program pa je prav tako hitro pritegnil tudi pozornost Kenijske centralne banke. V nenavadnem sosledju dogodkov je zaradi obtožb ponarejanja prišlo do aretacije šestih sodelavcev programa, vključno z njenim ustanoviteljem Willom Ruddickom. Posledično se je izvajanje programa prekinilo, prav tako tudi njegova načrtovana širitev. Ali je s tem obetajoči projekt dokončno ustavljen ali pa je to šele pravi začetek njegovega razvoja?
      Niels Bos se je za Share International pogovarjal z ustanoviteljem komplementarne valute Bangla-Pesa, fizikom in ekonomistom Willom Ruddickom.
      Bi lahko tisto, se sprašujem, kar je bilo za mala in srednja podjetja uspešno v Švici v tridesetih letih prejšnjega stoletja, delovalo tudi v kenijskem slumu?
      Kljub očitnim razlikam, pa Will Ruddick verjame v pozitivni izid: "S komplementarno valuto WIR lahko na idealen način ustvarite stabilnost med številnimi podjetji. V poslovno mrežo imate lahko vključenih več kot 60.000 podjetij, kar jim pomaga pri trgovanju tudi takrat, ko v obtoku ni dovolj švicarskih frankov oziroma takrat, ko je ta valuta v težavah. Torej ima komplementarna valuta proticiklično, stabilizacijsko naravo [v času gospodarske recesije se poveča obseg neposredne blagovne menjave in alternativno trgovanje, s čimer se običajni denar lahko porabi za druge namene] in ta koncept se brez dvoma lahko uporablja tudi za ljudi, ki živijo z manj kot enim dolarjem na dan. Bangla-Pesa sodi pod okrilje komplementarnih valut, ki predstavljajo velik in pravičen krovni sistem. Kar ga razlikuje od večine drugih programov je to, da imamo opravka z ljudmi na samem dnu ekonomske piramide."
      G. Ruddick takole opisuje kenijsko situacijo: "V povezavi z revščino imate v Keniji velike ‘ekonomske prometne zamaške’, ko se trg nenadoma ustavi, kar se tukaj redno dogaja in to situacijo države v razvoju dobro poznajo. V Keniji imamo obdobja, ko se gospodarska dejavnost dobesedno ustavi in trgi se običajno popolnoma zaprejo. Dokaj redno se pripeti, da je v obtoku premalo denarja. V Keniji je denarja kot menjalnega sredstva lahko zelo malo, še zlasti v mesecu januarju, ko morajo vsi plačati šolnine za svoje otroke in takrat presahne skorajda vsa druga tržna dejavnost.
      Čeprav zmožnost trga ostane enaka kot prej, saj je še vedno veliko ljudi, ki imajo blago in storitve za izmenjavo z drugimi, je problem v pomanjkanju denarja. Breme, ki ga povzroča takšno pomanjkanje v teh skupnostih, običajno najbolj prizadene ženske. Medtem, ko ženske predstavljajo večino podjetniške in delovne sile, pa moški lastniki s svojimi podjetji zaslužijo višje dobičke. Poleg te neenakosti med spoloma, so ženske dvojno obremenjene, saj opravljajo nesorazmerno velik del gospodinjskih opravil, kot je na primer skrb za otroke in za starejše."
      G. Ruddick še pojasnjuje, da petinsedemdeset odstotkov mreže Bangla-Pesa sestavljajo ženske, male podjetnice, ki se redno uvrščajo pod mednarodno sprejeto mejo praga revščine. Na splošno ženske opravljajo več služb in se navkljub temu s težavo prebijajo iz meseca v mesec, ne da bi lahko karkoli prihranile. Gospa Faith Atieno je ena izmed podjetnic, ki jo pestijo omenjeni problemi, saj poleg vsakdanjih petih ur gospodinjskih opravil, prodaja ovsene kosmiče in kruh, da lahko preživlja svoje tri otroke.
      Po intenzivnih predhodnih raziskavah so v organizaciji Koru-Kenija, ki deluje v lokalni skupnosti, začeli razmišljati o uvajanju komplementarne valute kot obetavne rešitve za neenakost med spoloma in za reševanja gospodarske nestabilnosti v kenijskem slumu, ki je znan pod imenom "Bangladeš". V organizaciji Koru-Kenija ugotavljajo, da:
•      se velika večina gospodinjskih izdatkov žensk namenja za nakupe pri malih podjetjih znotraj skupnosti;
•      se zaradi pomanjkanja denarja v skupnosti v določenih mesecih in dnevih v tednu prodaja redno zmanjša na najmanjšo možno mero.

Predstavitev Bangla-Pesa

V skladu z rezultati svojih raziskav so v organizaciji Koru-Kenija razvili menjalni model, ki so ga poimenovali Bangla-Pesa. To je komplementarna valuta, s katero so si prizadevali za krepitev in stabilizacijo lokalne ekonomije v kenijskem slumu Bangladeš, tako da so v poslovno omrežje povezali na stotine malih podjetij.
      G. Ruddick na primeru ge. Faith Atieno ponazarja delovanje komplementarne valute: "V tipičnem dnevu ga. Faith Atiena za 10 kenijskih šilingov kupi vodo od druge ženske. Prodajalka vode nato teh 10 šilingov nameni za nakup oglja za kuhanje. Prodajalec oglja pa kupi kruh od ge. Faith, s čimer se menjalni krog sklene. V primeru, da ga. Faith ali kdorkoli v tej verigi nima običajnega kenijskega denarja, pa menjava s pomočjo komplementarne valute Bangla-Pesa prepreči blokado lokalne gospodarske dejavnosti. Bangla-Pesa predstavlja menjalno sredstvo in tako zaobide takšna ozka grla, zato se takšen način uporablja predvsem takrat, ko je v obtoku premalo nacionalne valute, kar se pogosto dogaja."
      Poleg tega večina članov Poslovnega omrežja Bangladeš (Bangladesh Business Network) opravlja več služb in kljub temu komajda zaslužijo za preživetje svojih družin, zato le stežka prihranijo denar za dodatne izdatke, kot so na primer zdravstvene in izobraževalne storitve. Z uporabo Bangla-Pesa za menjavo dobrin in za plačevanje osnovnih dobrin na lokalni ravni, lahko člani omrežja prihranjene kenijske šilinge porabijo za izobraževanje, za zdravstvene storitve ali jih preprosto prihranijo. Bangla-Pesa se izdaja v obliki papirnatih kuponov oziroma zadolžnic, ki gredo iz roke v roko kot plačilno sredstvo za blago in storitve. Vsako podjetje v skupnosti, za katero jamčijo štiri druga podjetja v omrežju, lahko prejme brezobrestno kreditno linijo sistema Bangla-Pesa. Vse te skupine so del večje mreže malih podjetij in kuponi Bangla-Pesa so veljavni v celotnem omrežju.
      Kar se tiče rezultatov, so člani omrežja po le nekaj tednih delovanja zabeležili dvig prodaje za več kot dvajset odstotkov. Raziskava organizacije Koru-Kenija kaže, da so mala podjetja približno dvaindvajset odstotkov svoje trgovine opravila s pomočjo komplementarne valute Bangla-Pesa. In ker je večina ljudi poročala o povečanju svoje dnevne prodaje, ta številka verjetno predstavljala dodatno prodajo, ki se brez tega menjalnega sredstva verjetno nikoli ne bi zgodila.
      Na dolgi rok organizacija Koru-Kenija pričakuje stabilnejši lokalni trg. Temeljno vodilo te stabilnosti in povečanja menjave je zmožnost njenih članov, da prodajajo svoje presežne zmogljivosti. Študije so pokazale, da mala podjetja v slumu Bangladeš realizirajo le manjši del svoje potencialne zmogljivosti. Izposojevalec koles, na primer, ima potencialno zmožnost dnevne oskrbe dvajsetih strank, a jih običajno oskrbi le deset. S pomočjo valute Bangla-Pesa lahko omogoči vožnjo drugim članom omrežja v zameno za njihovo blago in storitve, ki jih imajo preveč. Na ta način se poveča splošna učinkovitost trga ter skupnosti omogoča prebroditi slabša gospodarska obdobja. Ker imajo večino teh malih podjetij v lasti in v upravljanju ženske, ta povečana prodaja izkazuje potencial komplementarne valute, da se s povečanjem prihodkov žensk neposredno rešuje problem neenakosti med spoloma.
      Eden od dejavnikov programa, ki si je prislužil pohvale mednarodnih organizacij in medijev, je njegova stroškovna učinkovitost.
       "Materialni stroški programa znašajo le okoli 400 evrov", ponosno poudarja g. Ruddick. "Teh 400 evrov je bilo ustvarjenih v le nekaj tednih trgovanja, kot rezultat dodatnega trgovanja v skupnosti. Takšen učinek je bil viden tudi v Švici, toda v tem primeru gre za ekonomijo, v kateri ljudje živijo z enim dolarjem na dan. Ta dodatna stabilnost ima izjemno velik pomen; zdaj vidimo družine, ki imajo prvič v življenju vsak dan na mizah dovolj hrane."

Kaznivo dejanje zmanjševanje revščine?

Doslej je bilo vse dobro, bi lahko pomislili. Na žalost pa, ko se je že zdelo, da je bila skupnost sluma Bangladeš na dobri poti k trajnostnemu in samostojnemu ekonomskemu ter socialnemu razvoju, je 29. maja 2013 kenijska vlada razglasila, da program Bangla-Pesa predstavlja grožnjo nacionalni varnosti, zato je dala zapreti pet članov skupnosti ter ustanovitelja programa g. Ruddicka. Kasneje, ko je bilo ugotovljeno, da so trditve o njihovi povezanosti z lokalnimi terorističnih skupin neutemeljene, je Kenijska centralna banka skupino obtožila ponarejanja dokumentov, navkljub dejstvu, da kuponi Bangla-Pesa niso prav nič podobni kenijskim šilingom in da so bili jasno označeni. Zanimivo je, da se je tudi komplementarna valuta WIR v svojem začetnem obdobju soočala s pritiski švicarskih bank, v novejšem času pa prav tako tudi brazilska valuta Palmas. Torej so na komplementarne valute tudi v preteklosti gledali kot na grožnjo denarni oblasti.
      Mednarodna skupnost je hitro zavrnila obtožbe proti sistemu Bangla-Pesa. Direktor Kenijske borze je zadolžnice, kakršna je Bangla-Pesa, razglasil za zakonite in številne mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi in Mednarodno združenje za vzajemno trgovino (International Reciprocal Trade Association), so podprle program, ki izhaja iz lokalne skupnosti. Ellen Brown, z Inštituta za javno bančništvo (Public Banking Institute), je v časopisu Huffington Post zapisala: "Noben drug program zmanjševanje revščine ne more tekmovati s tem stroškovno učinkovitim pristopom, ki je zlahka ponovljiv v revnih skupnostih po vsej Afriki. Načrtovano je bilo, da se na osnovi demokratičnega aktivizma program razširi še na druge vasi, s čimer bi zagotovili lokalna menjalna sredstva za ljudi po vsej celini."
      Končno, po več tednih negotovosti in z zagroženimi kaznimi do sedem let zapora, je skupina prejela obvestilo direktorja Kenijskega državnega tožilstva, da so bile vse obtožbe proti komplementarni valuti Bangla-Pesa nemudoma zavrnjene, kar nesporno kaže, da s programom niso bili kršeni zakoni. Po oprostilni sodbi se je organizacija Koru-Kenija takoj zahvalila za podporo, ki so jo prejeli od ljudi po vsem svetu, med katerimi je bilo tudi "Mednarodno gibanje komplementarnih valut, ki se dnevno širi". Pred ponovno uvedbo programa v skupnosti sluma Bangladeš, organizacija Koru-Kenija zdaj čaka na dve stvari: na vrnitev zaplenjene valute Bangla-Pesa iz centralne banke ter na uradno priznanje programa s strani države. Potem pa prav nič ne stoji na poti organizacije, da sistem Bangla-Pesa ponovno vrne nazaj v roke skupnosti in ga pomaga razširiti še na druge skupnosti v Keniji in v vzhodni Afriki.
      V izjavi, objavljeni po oprostilni sodbi, so v organizaciji Koru-Kenija še enkrat ponovili, kaj je bistvo njihove pobude: "Kot program za zmanjševanje revščine, se Bangla-Pesa osredotoča na novo smer razvoja skupnosti, z globokim premislekom glede naših menjalnih sredstev in načinov, kako pridejo v obtok. Prav tako daje tistim, ki živijo v zelo slabih pogojih, zmožnost ustvarjanja lastnih menjalnih sredstev za stabiliziranje njihove ekonomije."
      In tako se zdi, da dolgoletna tradicija komplementarnih valut še naprej vpliva na skupnosti, čeprav je od njihovega začetka minilo že veliko časa. Na koncu se moramo vprašati: Ali vsi odobravajo takšen razvoj?
      Will Ruddick pravi: "Nekateri ljudje so mi povedali za svoje strahove, da bo ta vrsta programa nekako zmanjšala obseg delitve v skupnosti; da bo preveč stvari denarno ovrednotenih. Pravzaprav se je zgodilo ravno nasprotno. Videl sem, da ta način dejansko povezuje skupnosti, saj pomanjkanje denarja v skupnosti povzroča, da se ljudje izolirajo in umaknejo za zidove svojih domov. In ko bodo začutili, da ‘s pomočjo Bangla-Pese dobrine lahko delimo drug z drugim’, se bodo mnoga vrata dejansko odprla."
Za več informacij o komplementarni valuti Bangla-Pesa in delu organizacije Koru-Kenija obiščite spletno stran http://koru.or.ke

Niels Bos je sodelavec Share Internationala iz Amsterdama na Nizozemskem.