Iluzija
Govor Benjamina Crema na konferenci o transmisijski meditaciji

V knjigah Alice Bailey pravi mojster Djwhal Khul naslednje:"Problem iluzije leži v dejstvu, da je to dejavnost duše in rezultat mentalnega vidika vseh duš v inkarnaciji. Duša je tista, ki je potopljena v iluzijo in duša je tista, ki ne vidi jasno, dokler se ne nauči izliti svoje svetlobe v um in možgane."
      To bi lahko za vas bilo razkritje. Morda nikoli niste pomislili, da bi bila duša lahko na kakršenkoli način omejena. Morda ste mislili, da je omejitev vedno stvar materije, osebnosti, neustreznosti aparata, fizičnega, astralnega ali mentalnega, da omogoči duši pravilno zavedanje zunanjega sveta, v katerem živimo.
      Mi smo tisti, ki duši omogočimo dostop v svet in če nimamo aparata, duša ne more videti. Pri učenju je najbolj poudarjena neustreznost aparata, kar je res. Inercija same materije duši oteži, včasih pa celo onemogoči ustrezno uporabljati aparat, ki ji ga daje osebnost v dani inkarnaciji. Rezultatu na mentalni ravni rečemo iluzija. Um in možgani napačno tolmačijo resničnost in to, kar duša vidi. Prav napačno tolmačenje pa povzroča iluzijo.
      Svet vidimo, v svoj um vnašamo ideje, miselne oblike, ideologije in stališča ter poskušamo dojeti smisel vsega tega. Če so nam te ideje in ideologije privlačne, se navežemo nanje. Pridružimo se tej ali oni skupini ali organizaciji in na ta način zapolnimo svoj um z iluzijo.
      Duši onemogočimo, da bi jasno, resnično in brez ovir videla svet, kakršen je v resnici. Duši pokažemo svet, kakšen mi mislimo, da je. Potem ko smo trgovali z vsemi mogočimi idejami, ideologijami, političnimi strankami, načini življenja in razmišljanja, različnimi verami, doktrinami in dogmami, ostanemo v megli, v pomanjkanju svetlobe, čemur rečemo iluzija in s tem um osebnosti zapremo pred svetlobo duše.
      Duša poskuša izliti svojo svetlobo skozi mentalno telo. Ko je iluzija na astralni ravni, ji rečemo slepilo. Svet je napolnjen s slepili. Nekateri od vas poznate nekatera svoja slepila. Vsakdo v inkarnaciji, razen mojstrov in višjih posvečencev, trpi zaradi slepil ali iluzij. Sveta ne vidimo takega, kot v resnici je. Živimo v veliki iluziji.
      Večina ljudi, ki začne razmišljati (to je razlika med slepilom in iluzijo), uporablja svoje misli in tolmačenja, kot bi bili resnični in izbirajo med njimi. Všeč jim je občutek nečesa, ker so, na primer, sentimentalni, in najdejo sentimentalen način izražanja sebe. Če so trši tip ljudi, morda ugotovijo, da je trši pristop bolj po njihovem okusu. Navežemo se na to, kar si znamo razložiti in mislimo, da je to resnično.
      "Iluzija je predvsem mentalna in je značilna za stališče uma ljudi, ki so bolj intelektualni kot čustveni. Prerasli so slepila, kot jih navadno razumemo. Krivi so napačnega razumevanja idej in miselnih oblik ter napačnih tolmačenj.
      "Danes je iluzija tako močna, da le malo ljudi, katerih um je na kakršenkoli način razvit, obvladuje te močne namišljene miselne oblike, ki imajo svoje korenine v nižjem osebnostnem življenju in naravi želja mase ljudi in iz tega črpajo svoje življenje."
      Živimo v svetu, ki je poln iluzij. Vsaka država na svetu ima svoje lastne iluzije. Če je država velika kot Rusija ali Amerika, imajo ljudje navadno iluzije veličine. Poskušajo prevladovati, se širiti. Čim večji ste, tem bolj se želite širiti. To je čudna stvar. Človek bi mislil, da je država, ki je velika kot Rusija ali ZDA, že tako velika, da so ljudje naveličani biti tako veliki in se počutijo neokretni in neusklajeni. Toda ne, radi bi bili še večji.
      Človek bi mislil, da je področje, ki se imenuje Združene države, s 5.000 kilometri širine in nekaj tisoč kilometri od severa do juga, dovolj veliko, da zadovolji večino ljudi. Toda ne. Od kod so prišli Teksas, Nova Mehika, pol Kalifornije? ZDA so jih ukradle Mehiki. Ta želja biti največji in najboljši, se širiti in ustvarjati miselno obliko večvrednosti je velika iluzija ljudi iz Združenih držav. Danes je pod sedanjo republikansko vlado videti, da hočejo ZDA ustvariti svetovni politični in gospodarski sistem, ki ga bo obvladovala Amerika.
      Britanci so skoraj 200 let vladali velikemu delu sveta, tja do sredine 20. stoletja. Kamor koli na zemljevidu sveta si pogledal, si videl rožnato barvo. Kjer si videl rožnato barvo, je bila Britanija, britansko ozemlje in britanske kolonije, vse v lasti in pod vladavino Britanije, dobro ali slabo. To je Britaniji dajalo veliko iluzijo megasile. Kratek čas je zares bila megasila.
      Ko so prišli Španci in so osvojili večino Južne Amerike, so pobrali vse zlato in srebro, ki so ga lahko našli in Španija je postala najbogatejša država na svetu. V Evropi so se počutili močni in dominantni, vendar samo nekaj časa. To se dogaja vedno znova.
      Napoleonov prihod na svetovno sceno je v Evropi sprožil proces, s katerim je 'slava Francije' postala močna iluzija, močna miselna oblika. Francoska želja odpraviti korupcijo in napihnjeno civilizacijo kraljev Ludvikov se je pod vodstvom Napoleona spremenila v vojaški boj za zmago, kar je vodilo v osvojitev celotne Evrope ter delov Rusije in Afrike. To je iluzija veličine. Kolonizacija, ki je potekala v 16., 17., 18. in 19. stoletju, je bila posledica iluzije o veličini.
      Danes se gredo Združene države nekaj podobnega, program poveličevanja pod zastavo 'vojne proti terorizmu' in ustvarjanje Pax Americana po vsem svetu. Več kot 2.000 baz v tujini, ki jih imajo sedaj Združene države, omogoča potrebno vojaško moč za 'biti policaj sveta', kot pravijo. Biti policaj za ves svet, kot so se videli Britanci in se sedaj vidijo Američani, je velikanska iluzija. Je nevzdržna, naravnost smešna in danes zelo moteča za svetovni mir. To je iluzija velikega obsega.
      Iluzija seže vse od ravni narodov in svetovne politike do iluzij o delovanju skupin, kot smo mi. Nekatere skupine tako rekoč niso šle iz inkarnacije, temveč so izgubile vpliv v svetu, avtoriteto in resničnost zaradi iluzije o svojem nastanku.
      V mislih imam, na primer, Teozofsko društvo, ki še vedno opravlja dobro delo, objavlja teozofska učenja, ki postopoma in tiho širijo nauke mojstrov prek H.P. Blavatske in drugih piscev. Velika večina zgodnjih teozofov je same sebe videla kot 'brezkompromisne' v znanju, kot avantgardo spremembe zavesti v svetu. V strogo resničnem smislu je to držalo, ker so ideje Hierarhije prvič v znani zgodovini začele postajati javne. Začele so obstajati v javnosti in o njih so razpravljali, jih zapisali, mislili so, da so delo hudiča, prav tako kot o katerikoli drugi spremembi smeri med pripadniki katerekoli vere. Na vsako spremembo ljudje gledajo kot na 'delo hudiča'.
      Sprememba je lahko dobra ali slaba, toda če stvari delujejo, jih navadno ne spreminjaš. Ko pa stvari ne delujejo dobro, ko postane potreba po spremembi, po novih idejah, novem vnosu energije očitna, je to gotovo znamenje, da je učenje določenega časa doseglo svojo mejo. Ničesar več ne more razkriti in postaja vse bolj okostenelo. Učenje velikega dela sveta je doseglo prav to točko, ko je izšla, na primer, knjiga The Secret Doctrine (Tajni nauk), glavno delo H.P. Blavatske.
      Zagotovo so bila vrata na področju religije tesno zaprta pred vdorom teozofije. Teozofija je filozofija boga. Za religijo ne more biti večje grožnje, kot je ta, so mislili mnogi in vendar teozofija nikoli ni bila proti religiji - prav nasprotno. Pobožnjakarji tistega časa so bili užaljeni zaradi vsega, kar je predlagala Madame Blavatska. Prav tako znanstveniki tistega časa. Med njenimi najhujšimi kritiki so bili najbolj poznani znanstveniki in še danes je vsaka omemba Madame Blavatske v revijah ali medijih zelo kisla.
      Ta ženska je bila posvečenka četrte stopnje, na enaki stopnji kot Jezus v Palestini ali Leonardo da Vinci, vendar je še vedno osovražena kot goljufica, kot medij, ki je goljufal na medijskih seansah (česar nikoli ni delala, ker ji to ni bilo potrebno) in je bila na zelo slabem glasu.
      To je v resnici zato, ker so ideje, ki prihajajo od Hierarhije, zelo eksplozivne. Razburkale so ideje tistega časa, ki so bile ideje iluzij. Ideje, podane prek Blavatske, ideje Hierarhije, so bile namenoma poslane v svet, da očistijo pot, da bi se znebili slepil in iluzij, ki še do današnjega dne begajo občutke in razmišljanje večine ljudi. Čim bolj intelektualen je človek, tem bolj bo imel probleme z iluzijami.
      Prav pred kratkim so me kritizirali, ker sem v Share International rekel, da so se nekateri tako imenovani znanstveniki "neumno" odzvali na žitne kroge. Ko sem pred nekaj dnevi bral mojstra DK, sem našel primer, v katerem je rekel, da so nekateri znanstveniki neumni. Torej sem v dobri družbi. Pravi tudi, da morajo učenci imeti predvsem pogum. Svet se nikoli ne bo znebil iluzij, dokler ne bomo pogumni. Ena izmed dolžnosti pravih učencev, pravi mojster DK, je odprto spregovoriti proti kakršnikoli avtoriteti na svetu - znanstveni, verski, politični ali drugačni - s katero se ne strinjamo ter videti dlje in jasneje od nje.
      Če učenec misli, da se motijo, se spodobi, da to pove. Če se samo potuhne in se dela, da nima svojega stališča o predmetu in ne more dati nič boljšega, jasnejšega in resničnejšega, je učenec samo po imenu. Resnični učenec je neustrašen. To je prva stvar in je bistvena za vse učence.
      Po mojstru DK je edini način, kako preseči problem slepil, s pomočjo mentalnega telesa, tako da duša prek mentalnega telesa odkrije slepilo. Pravi: "Veliko je že, da prepoznate obstoj slepil in iluzij. Večina ljudi se njihove prisotnosti ne zaveda." Z večino ljudi je dovolj samo spregovoriti in ugotovili boste, da je to res. Večina ljudi se sploh ne zaveda, da živijo v slepilu in iluziji.
      "Mnogi dobri ljudje danes tega ne vidijo. Svoja slepila so proglasili za boga." Imajo jih za boga! Mislijo, da so čudovita. "Najboljša stvar, ki jo imam, je to slepilo," kar koli je že. "Na svoje iluzije gledajo kot na dragoceno in težko pridobljeno posest."
      Ljudje se pridružijo političnim strankam in organizacijam. Ali pa se pridružijo skupini, ki ni organizacija in jo spremenijo v organizacijo, tako da imajo oni sami položaj moči. To jim daje iluzijo veličine, pomembnosti. To je skriti način kontrole. To je ena glavnih iluzij, ki obvladuje vso družbo.
      Vse politične stranke, vse tako imenovane duhovne skupine, vse skupine nasploh težijo k situaciji, v kateri lahko kontrolirajo. Skupina kot celota morda ne, toda posamezniki v skupini to počnejo. Ta kontrola jim daje občutek moči. Dejansko hočejo moč in ne političnega, duhovnega ali verskega služenja, kar mislijo, da dajejo. Zavestno ali nezavedno si prizadevajo za moč. To je veliko slepilo in velikanska iluzija njihovega življenja.
      V boju za pridobitev položaja in ohranitev položaja do drugih v svoji skupini - verski, politični, družbeni, znanstveni ali akademski - lahko zapravijo dolga leta. Vsaka ustanova, vsaka skupina se danes sooča tem problemom.
      Mojster DK pravi: "Danes je iluzija tako močna, da le malo ljudi, katerih um je na kakršenkoli način razvit, obvladuje te močne namišljene miselne oblike, ki imajo svoje korenine v nižjem osebnostnem življenju in naravi želja mase ljudi in iz tega črpajo svoje življenje."
      "Iluzija je način, s katerim omejeno razumevanje in materialno znanje tolmači resnico ter jo prekrije in skrije za oblak miselnih oblik. Te miselne oblike postanejo bolj resnične od resnice, ki jo prekrivajo in zato obvladujejo človekovo resničnost."
      Na svetu je veliko težav, toda problem zavesti je prav v tem, da boš tem bolj verjetno v iluziji, čim bolj si izobražen in čim več si v svojem poklicu dosegel, ker vse to daje obliko želji po kontroli. Ustanova, najsi bo verska, politična ali akademska, daje strukturo, s katero lahko moški ali ženska napreduje vse više na položaj vedno večje moči in kontrole.
      V svojem poklicu napredujejo na položaj moči, na katerem lahko kontrolirajo dogodke, denar in ljudi v svoji ustanovi. To je glavno slepilo, ki tare vse od Pentagona do svetovnih borz. Prav tako je slepilo, iluzija, da je to sploh pomembno. Ideja, da ustvarjanje denarja osrečuje ali da ustvarjanje več denarja osrečuje še bolj, olajša življenje, je miselna tvorba. Če živite v obupnih okoliščinah in imate komaj za hrano, obleko in izobrazbo svojih otrok, bi bil ta pritisk očitno manjši, če bi zaslužili več denarja. Toda ideja, da morate postati milijonar in ko postanete milijonar, da morate postati milijarder in da je način, kako to narediti, vlaganje v borze, je iluzija.
      Ljudje so v to vključeni vsak dan, vsako uro; berejo komercialne časopise o tem, kako zaslužiti, kako dobiti več denarja iz denarja, ki so ga investirali. To je jemanje od sveta brez kakršnega koli vračanja. To je preprosto igranje na srečo, vlaganje denarja, ustvarjanje dvojne, trojne, večkratne vrednosti. Z obogatenjem na borzi se družbi ničesar ne doda. To je velikanska iluzorna miselna oblika in milijoni ljudi v vsaki državi so to sprejeli kot resničnost.
      Zato Maitreja imenuje borze "svetovne igralnice na srečo". Ničesar ne dolgujejo družbi; ničesar ne dajejo družbi. Nekaterim ljudem s prihranki denarja omogočajo, da služijo denar, ne da bi storili kar koli, ne da bi delali zanj, temveč preprosto služijo denar, ki je na voljo, obresti nanj pa jim omogočajo lahko življenje.
      Te miselne oblike zakrivajo in polnijo naše življenje. Niso minljiva fantazija. Vse, kar sem rekel o iluziji, se sedaj nadaljuje in večino časa tvori življenje večine ljudi.
Velja tudi naslednje (in to je morda še bolj preteče): "Ta oblika iluzije postaja vedno bolj prevladujoča med učenci in tistimi, ki so šli skozi prvi dve posvečenji … Pomen njihovega dosežka jih obremenjuje, prav tako občutek odgovornosti in njihovo znanje. Preveč se cenijo in gledajo na svoje poslanstvo in na sebe kot na edine med sinovi človeka. Pojavi se njihova ezoterična in subjektivna zahteva po priznanju in pokvari to, kar bi drugače lahko bilo plodno služenje. Vsako poudarjanje osebnosti prav lahko uniči čisto svetlobo duše, ko si ta prizadeva prodreti skozi nižji jaz. Vsako prizadevanje usmeriti pozornost na poslanstvo ali nalogo, ki jo je prevzela osebnost, odvrne pozornost od poslanstva in človeka v njegovi nalogi omeji; učenec njeno izpolnjevanje opusti do takrat, ko bo lahko samo kanal, skozi katerega bo lahko tekla ljubezen in sijala svetloba. Ta tok in sij se morata zgoditi spontano in v njem ne sme biti nobene misli nase."
      Kako pogosto vidimo ali slišimo o skupinah, ki jih vodi posameznik, ki se uveljavi za kratek čas, sezono, leto ali dve? Tega je veliko videti ali je bilo veliko videti tu v ZDA. Vsakokrat, ko sem po letu 1980 prišel v ZDA, sem slišal o kakšnem poznanem 'guruju' ali učitelju z veliko skupino in ga občasno srečal. Živeli so na podarjenem odmaknjenem mestu na deželi, v gorah, v lepih, čudovitih krajih.
      Če sem človeka srečal, se mi je navadno zdel tako zelo zaslepljen, da je bilo dobesedno boleče. Seveda sem poskušal, da tega ne bi pokazal in videti je bilo, da nikoli nisva prišla dlje od te točke. Šest mesecev ali leto pozneje nisi nič več slišal o tej skupini ali pa zgolj to, da so zašli v težave in zapravili 400.000 dolarjev za zgradbe, ki jih je dobrotnik vzel nazaj. Vedno je šlo za nekakšne čudne posle, navadno v zvezi z denarjem.
      To se je zgodilo, ker bistvo skupine ni bilo resnično. Temeljilo je na fantaziji. Verjetno je posameznik, ki je osnoval skupino, imel občutek, da mora služiti ali je imel 'izkušnjo'. Morda je bil astralno senzitiven, v stiku z neko entiteto, morda na peti ali šesti astralni ravni in je s te ravni prejemal čisto lepe, dobro oblikovane misli in ideje. Te pritegnejo osebe, ki se lahko odzovejo na tej ravni. Ni pa tukaj ljudi, ki zahtevajo več jasnosti, več stika z zunanjim svetom, svetom resničnosti in tako skupina razpade po lastni volji in nič več ni slišati o njej. To se dogaja vedno znova.
      Lahko je izid tudi bolj dramatičen in morda ugotovimo, da so se vsi ubili, vzeli strup ali ustrelili drug drugega. Zgodovino krasijo vse vrste grozljivih zgodb o nenavadnih 'duhovnih' skupinah. Toda ta 'duhovnost' je 99 odstotkov časa temeljila na velikanski iluziji - iluziji ustanovitelja in tistih, ki so sledili ustanovitelju v ogenj, smrt, gore ali kamorkoli.
      Moja hči je pred kratkim srečala Maitrejo v Hyde Parku v Londonu. Mudilo se ji je po opravkih. Pridružil se ji je starejši gospod in začela sta hoditi skupaj. Rekel je: "Povedal vam bom nekaj zelo pomembnega." Seveda so je bila sama ušesa. Rekel je: "Vse je energija. Vse je sestavljeno iz energije, ki vibrira v majhnih molekulah. In vse, kar je narejeno iz energije, ima svoje nasprotje. Na primer, lahko ste letos depresivni, naveličani in stvari ne gredo dobro, a kdo lahko reče, da naslednje leto ne bo vse drugače? Vse bo morda prijazno in bo šlo dobro. Vse je tako. Vse se ves čas spreminja. Poglejte, na primer, g. Blaira. Njegova pot je šla ves čas samo navzgor in navzgor." In moški je rekel: "Poglejte ga. Zdaj mora pasti, pasti dol." Ko je to povedal, je hotel poljub na lice kot njeno plačilo za informacijo. Ločila sta se in šla svojo pot.
      To kaže, kakšen je videti svet s stališča Hierarhije. Vidijo slepila, vidijo resničnost. Vidijo in vedo, da je to, kar vidimo, popolnoma drugačno od resnice. Duša ne more videti resnice, ker osebnost duši ne dovoli videti resnice. Resnico smo skrili.
      Vidimo idejo. Zaradi napačnega jezika, napačne izobrazbe, naše nevednosti in pomanjkanja razumevanja jo tolmačimo v skladu z 'normo', z akademskim načinom, sprejetim razumevanjem, ki je lahko politično, versko ali akademsko.
      Povedano z drugimi besedami - sprejemamo obstoječe stanje. To je zato, ker se bojimo spreminjati. Bojimo se sprememb, zato ne vidimo potrebe po spremembi. Zakrijemo potrebo po spremembi, resnico, ki je tam, resnično stanje sveta, bolečino, trpljenje, negotovost sveta. Ne mislim samo terorizma, ampak negotovost življenja, kar danes seveda vključuje tudi terorizem - tega nočemo videti. Preveč nas vznemirja, straši in tako ga prekrijemo z iluzijo. Vsak delček življenja napolnimo z iluzijo.
      To delamo kot skupine, v političnih strankah, kot vlade. Vsi imajo svoje načine, kako s tem trikom prikriti resnico. Kakšen je odgovor? Kako lahko izstopimo iz tega?
Mojster DK pravi, da lahko iluzijo preseže samo intuicija. "V meditaciji in v tehniki obvladovanja uma bodo misleci sveta začeli odpravljati svet iluzij. Od tod vedno večje zanimanje za meditacijo, ker je teža svetovnega slepila vedno bolj prepoznana, od tod vitalna potreba po pravilnem razumevanju načina obvladovanja uma… Samo intuicija lahko razprši iluzijo in od tod potreba po usposabljanju intuitivnih ljudi."
      Intuicija je luč duše, budijska raven duše, ki deluje neposredno skozi um. Ko je um očiščen iluzije, se lahko izrazi sam budi ali intuicija. Ko se izrazi intuicija ali budi, se um posameznika avtomatsko očisti vseh teh iluzij. To je kot čiščenje hiše. Nekega dne greš v hišo in vidiš pajčevine. Leta in leta si bil vsak dan v tej hiši in nikoli nisi videl, da je kraj prekrit s pajčevinami. Nekega dne, ko vidiš pajčevine, pa vzameš krtačo in jih začneš čistiti.
      Sposobnost, ki jo imenujemo intuicija, je naslednja raven uma, ki jo je treba razviti. Večina ljudi na sedanji stopnji človeštva deluje z logičnim sklepanjem in razmišljanjem. Znamo misliti. Čim bolj mislimo, tem pametnejši mislimo, da smo.
      Na žalost ljudje v ezoteričnih skupinah mislijo, da so zato, ker so v ezoterični skupini, bolj pametni v ezoteričnem smislu. Lahko pa so celo bolj zaslepljeni kot njihovi kolegi, ki ničesar ne vedo o ezoteriki in pogosto tudi so. Ezoterične skupine so med najbolj zaslepljenimi od vseh skupin na svetu. Ženejo jih iluzije.
      Če je nekdo na avtoritativnem položaju ali pa je nekaj dosegel v zunanjem svetu in je hkrati tudi v ezoterični skupini, poskuša združevati oboje in misli, da bi moral v ezoterični skupini imeti nadzor in moč, ki ju ima na akademskem, verskem ali znanstvenem področju. V ezoterični skupini to ne deluje. V resnično ezoterični skupini ni položaja moči.
      To je veliko vprašanje, o katerem sem govoril prej, problem organizacije v primerjavi z organsko obliko organizacije. Obstajajo, na primer, ljudje, ki vstopijo v tako skupino in organizirajo, organizirajo, organizirajo. Mislijo, da so dobri v organiziranju. Morda so, morda niso, toda to nima nič opraviti z ezoterično naravo skupine.
      Ezoterična skupina ne deluje prek organizacije. Mojster DK dejansko pravi, da je Teozofsko društvo propadlo na "čereh organizacije". Ko je H.P.Blavatska umrla in zapustila to področje, se je glavno delo sesulo, ker njena duša ni bila vključena v skupino. Bila je posvečenka četrte stopnje. Delala je samo skozi svojo osebnost in ko je osebnost zaradi smrti odšla, je skupina razpadla.
      Razbila se na čereh organizacije, ki so jo prinesli pametni ljudje. H.P.Blavatska ni bila pametna oseba. Bila je absolutni genij, ena velikih posvečenk. Ni pa bila 'pametnjakovič' kot nekateri ljudje, ki so vstopili in zgradili strukturo Teozofskega društva, ga razširili po vsem svetu in ustvarili blokado bistva teozofskih učenj, kar je povzročilo, da po času Annie Besant delo ni kaj dosti napredovalo. Učenje je postalo okostenelo in društvo se je zaprlo pred demokratičnimi idejami Alice Bailey in pred novimi učenji, ki jih je prek Alice Bailey podal mojster DK.
      Biti vam mora zelo jasno. Vsak v skupini mora pogledati sebe in poskušati odkriti, kje je zaslepljen in kje je napolnjen z iluzijo. Kar so po vašem mnenju vaše najboljše odlike - najboljše odlike, ki jih prinesete v skupino - so verjetno vaše največje iluzije. To je skoraj kot pravilo. Zato mojster DK pravi "njihovo najbolj dragoceno imetje". To, za kar so trdo delali in kar so razvijali v svojem življenju, nima nikakršne vrednosti, ko pride do resničnosti, do tega, da si učenec. To je minsko polje. Duši morate dovoliti, da vidi svet tak, kot je, ker vi vidite svet tak, kot je. Če sveta ne vidite takega, kot je, tega ne morete predstaviti svetu.
      Vse predstavimo skozi naša napačna tolmačenja, ki so vsa vezana na osebnost, na jaz. Zaradi njih se jaz počuti varnega. Nanašajo se na idejo patriotizma. "Sem Američan" ali "Sem Britanec" ali "Sem Francoz, zato sem največji, ker vsak ve, da je Francoz zelo pomembna oseba." Toda vsak ve, da to ni res, da so Britanci najbolj razviti od vseh narodov, da so to vedno bili in vedno bodo. Seveda je to jasno samo po sebi!
      Morda malo pretiravam, vendar se ne šalim. To so miselne oblike, ki pogojujejo življenje narodov. Skoraj vsak Britanec je domoljub. Vsi Britanci mislijo, da so britanski nogometaši najboljši na svetu, kar je nesmisel. Nihče drug ne misli, da je britanski nogomet najboljši na svetu. Včasih je bil najboljši - toda ne dolgo. Zakaj so, če so britanski nogometaši najboljši na svetu, najboljša britanska nogometna moštva polna tujcev - Italijanov, Nizozemcev, Švedov, Argentincev in Gancev? Potegnemo jih z vseh koncev sveta in z njimi napolnimo svoja nogometna moštva. To je zato, ker Britanci niso najboljši, ampak vedo, da so. To je iluzija, s katero cela stvar deluje. To imenujejo britanski ali angleški nogomet, toda v resnici je to evropski ali svetovni nogomet.
      Poglejte zastave po vsej Ameriki. Nikoli nisem videl države, ki bi bila tako okrašena z zastavami. Zastava je vedno enaka, enake proge, enake sijoče zvezde. Ali je ne morete spremeniti, samo zato, da bi med vožnjo lahko gledali kaj drugega? Te zastave so povsod, ker ste vsi tako zelo domoljubni.
      "Cilj vsega učenja na poti učenstva in do tretjega posvečenja je sprožiti jasno mišljenje, ki bo učenca osvobodilo iluzij ..."
      Tu gre za svobodo našega mišljenja. To mora biti jasno. Tako polni smo slepil, da imamo celo takrat, ko postanemo izobraženi in začnemo v precejšnji meri uporabljati svoje umske sposobnosti, na mentalni ravni še vedno polno slepil ali, kot to imenujemo, iluzij. To je isti mehanizem. Tako težko je gledati življenje tako, kot resnično je, ker ne očistimo poti, da bi nam duša pokazala življenje tako, kot je. Duša gleda in vidi, kar smo ji pokazali, kot resničnost. In tako se duša izgubi v iluziji. To je glavni svetovni problem.
      "... sprožiti jasno mišljenje, ki bo učenca osvobodilo iluzij in mu dalo čustveno stabilnost in mirnost, ki ne omogoča vstopa kakršnegakoli slepila sveta.
      Eden izmed problemov, s katerim se sooča aspirant, je problem pravilnega prepoznavanja slepila, ko se pojavi, zavedanja slepil na njegovi poti in iluzij, ki gradijo zid med njim in svetlobo. Veliko je že to, da ste prepoznali obstoj slepil in iluzij."
      Vsi vemo, da slepila in iluzije obstajajo. Ali to poznate kot ezoterično izjavo ali to veste iz izkušnje? Do kolikšne mere ste spoznali, da obstajajo slepila in iluzije? Ali to vidite v sebi? Ali lahko opravite z njimi v vsakdanjem življenju? Ali pa je to le ideja, ki ste jo prevzeli, ko ste brali mojstra DK in pravite: "Da, sprejemam, da je slepilo grozna stvar, in ta iluzija, da, to je grozno." Sprejemate, da obstaja. Ali vidite, da obstaja? Morate jo videti. Morate jo izkusiti, videti, kje skriva resnico, kje ljudje skrivajo resnico, kadar niso iskreni. Mislijo, da so iskreni. Vsi hočejo dobro. Večina ljudi v skupini, kot je na primer ta, hočejo dobro, toda dejanja so pogosto drugačna od namena.
      Mojster DK pravi: "Ne zanikamo sveta pojavov, toda um ga napačno tolmači in ga noče videti takega, kot v resnici je. Menimo, da to napačno tolmačenje predstavlja veliko iluzijo.
      "Aspirantu s pravilnim prizadevanjem uspe navezati stik s svojo dušo. Povezavo doseže s pomočjo meditacije, dobrega namena in pravilne tehnike ter z željo služiti in ljubiti. Takrat se začne zavedati rezultatov svojega uspešnega dela. Njegov um je razsvetljen. Skozi njegova izrazna telesa teče občutek moči. Vsaj začasno se zave Načrta. Skozi njegovo zavest tečejo potrebe sveta in zmožnost duše, da izpolni to potrebo. Njegova predanost, posvečenost in pravilen namen spodbujajo usmerjen pritok duhovne energije. Ve. Ljubi. Hoče služiti in vse troje počne bolj ali manj uspešno. Rezultat vsega tega je, da postane bolj prežet z občutkom moči in z vlogo, ki jo mora igrati pri pomoči človeštvu, kot z uresničevanjem pravilnega in ustreznega občutka za pravo mero in duhovne vrednote. Svoje izkušnje in sebe precenjuje. Namesto da bi podvojil svoje napore in tako vzpostavil tesnejši stik s kraljestvom duš ŠmojstrovC ter globlje ljubil vsa bitja, postane pozoren nase, na poslanstvo, ki ga mora razvijati in na zaupanje, ki ga očitno imajo vanj mojster in celo planetarni Logos. Govori o sebi; dela posebne kretnje, da ga opazijo in zahteva priznanje. Ko to dela, se njegova povezanost stalno zmanjšuje; njegov stik se slabša in pridruži se vrstam mnogih, ki jih je uničila iluzija občutka moči. Ta oblika iluzij med učenci in tistimi, ki so prejeli prvi dve posvečenji, vedno bolj prevladuje."
      Kako se lahko znebite te grozne resničnosti slepil in iluzij? Slepilo je na nižji ravni skupna vsota vseh čustvenih odzivov in miselnih oblik, ki jih ustvarjajo mase ljudi od vsega začetka. Je brezkončno, globoko, umazano in neznosno. Mojstru z jasnim pogledom se mora zdeti boj, da se človeštvo znebi te grozne teže, brezkončen.
      Vsako prizadevanje človeštva, da bi se osvobodilo te teže in omejitev slepil, mora biti za Hierarhijo izreden dan. Zagotovo vpijejo: "Hura! Začenjajo se osvobajati tega grdega madeža astralnih ravni." To dosežemo z izkušnjami, tako da se naučimo gledati slepila, videti slepila, jih prepoznati in resno delati na tem, da jih prerastemo.
      Slepila lahko vedno prepoznamo v drugih ljudeh. To je najlažja stvar na svetu. Vsakdo drug ima slepila. Težko pa je videti svoja lastna. Videti svoja lastna slepila, to je nekaj. Videti jih in jih izmeriti, videti tista, ki so globoka in pomembna, kot je strah, najhujše od vseh slepil - tisto, od katerega verjetno prihajajo vsa najhujša slepila. Videti, da je strah vir vse nesreče, vsega trpljenja na svetu, in poskusiti prepoznati iluzije. To pomeni uporabiti sposobnost intuicije.
      To je težko storiti, ker morate intuicijo najprej imeti, preden jo lahko uporabite. Vsem je dana kot potencialna možnost. Intuicija je sposobnost uma, ki bo nadomestila sposobnost, ki jo ljudje danes tako zelo čislajo, to je svojo sposobnost razmišljanja, racionaliziranja. Razumsko mišljenje je postalo način, kako lahko delate čudeže. Lahko izdelate bombe, ki bodo ubile ljudi, več sto tisoč naenkrat. Lahko naredite rakete, ki bodo šle na luno in nazaj.
      Precej dobri smo pri načrtovanju, ki ni vedno pravilno, ker pridejo v proces vsakovrstne iluzije in slepila. Američani so dobri v nekaterih stvareh, Rusi pa so boljši v drugih stvareh, ker iluzije določene države obarvajo to, kar delajo. Iluzije obarvajo njihovo sposobnost opraviti nalogo glede na to, koliko pomena ji namenjajo in kako veliko ali kako malo denarja so pripravljeni porabiti.
      Rusi so, na primer, obvladali vesolje, vsaj kar se tiče tega planeta, s sorazmerno malo denarja. Američani so dosegli bolj spektakularne stvari. Poslali so človeka na mesec. Američani imajo v nekaterih pogledih veliko bolj zapletene inštrumente, vendar so tako zapleteni, da delujejo napačno. Ko so pošiljali skupine ljudi v vesolje, je bilo iz enega ali drugega razloga nekaj zelo tragičnih posledic. Pred kratkim sta bili dve nesreči. Nekatere so delavci v NASI pričakovali in jih celo napovedali, vendar je šlo za delavce na nižji ravni in zato tega niso upoštevali. Ti ljudje na nižji ravni od operativcev, ki imajo zadnjo besedo, so opozarjali, na primer, na batni obroč ali prevleko. Opozorili so, da so izdelani na takšen način, da bi lahko delovali napačno, da bi puščali in dejansko je prav to povzročilo eno najbolj tragičnih nesreč. Opozorila so bila tukaj, vendar nihče ni storil ničesar, ker so prišla od človeka brez posebnega pooblastila. V projektu je sodeloval kot delavec, toda slepilo avtoritete, slepilo osebe, ki ima oblast in ve več kot oseba, ki nima oblasti, je prevladalo in opozorilom delavca ni nihče prisluhnil.
      Podobno se je zgodilo, ko so mojstri tri mesece pred 11. septembrom opozorili ameriško vojsko, da bo v septembru 2001 verjetno prišlo do terorističnega napada in ni bilo glede tega storjeno nič. Opozorili so jih o Pentagonu in Beli hiši. Ničesar niso rekli o stolpih - dvojčkih, vendar so vojsko opozorili, da se bo zgodil resnično pomemben dogodek, ki vključuje Pentagon in verjetno Belo hišo. Človek bi pomislil, da bodo kaj storili. Toda iluzija, da je Amerika nepremagljiva, je tako velika, ta miselna oblika v umu ljudi, ki vidijo državo iz Pentagona, je tako velika, da niso storili ničesar. Ameriko vodijo bolj iz Pentagona kot iz Bele hiše, čeprav imata različni nalogi. Pentagon ima zadnjo besedo pri tem, kaj storiti ali ne storiti. Niso se zmenili za to, kar jim je bilo rečeno, posledica pa je bila tragična katastrofa 11. septembra.
      To je rezultat tako slepil kot iluzij. Slepilo je da "lahko počnemo, kar koli nam je všeč. Tako smo močni, tako bogati, takšno moč imamo", tudi če to ne drži. Japonska ima v lasti 31 odstotkov nacionalnega dolga Amerike. Če bi Japonska skupaj s še eno ali dvema drugima državama ali celo, če bi Japonska sama dvignila svoj denar, unovčila ameriške obveznice, v katere vlaga in ki podpirajo nacionalni dolg ZDA, bi se Amerika sesula. Delniški trg bi padal in padal. To bi bila katastrofa za Ameriko. Zgolj to bi bilo potrebno, nič več.
      Ob vseh teh iluzijah in slepilih zato niso pričakovali, da se to lahko zgodi Ameriki. Zgodilo se je in se bo spet, če varnostne sile v tej državi ne bodo vzele bodočih opozoril resno. Morda bodo imeli srečo. Morda bodo lahko dogodke preprečili. Morda so take dogodke že kdaj preprečili. Bistveno je, da ljudje jasno vidijo svet tak, kot je, in ne takega, kot želijo, da bi bil.
      Z Ameriko je po 11. septembru sočustvoval ves svet. Vsak je imel rad Ameriko, čutil je za Ameriko. Vsak je govoril: "To bi se lahko zgodilo kjer koli, v vsaki razviti državi na svetu." Zdaj se dogaja nasprotno. Amerika je zaničevana, osovražena in ljudje se je bojijo. Bojijo se je, ker ji ne zaupajo. Sedanji ameriški vladi nihče ne verjame, da ne bo ogrozila ravnotežja sveta, kar poskuša storiti. To je velikanska iluzija, ki bi se lahko uresničila. Iluzije so lahko napačne, vendar lahko zadevajo resnične situacije. Iluzija, da je Amerika močna in pripravljena na karkoli, bi lahko bila natanko tisti dejavnik, ki lahko sproži katastrofo, kot je 11. september.
      Življenje v iluziji nikomur ne prinese nič dobrega. Morda se človek počuti udobneje, toda v bistvu ga odreže od resničnosti. Razvijajte intuicijo. Intuicijo lahko razvijate z meditacijo, s transmisijsko meditacijo, meditacijo številka ena za razvijanje duše in intuicije. Božanskost je blaženo stanje, v katerem vidite resničnost absolutno jasno. Tega ni mogoče storiti samo s sposobnostmi nižjega uma. Resničnosti ni mogoče videti samo s fizičnim, astralnim in mentalnim telesom.
      Največ, kar lahko v družbi dosežemo, je to, da smo vodja vlade, banke, ustanove. Lahko smo na vrhu v svoji stroki, vendar to glede razvojne stopnje sploh ni tako pomembno. Ljudje, katerih um je malce bolj razvit in ga uporabljajo, opravljajo izredno delo, vendar ti ljudje morda sploh še niso prejeli prvega posvečenja. Dejansko bi lahko prej prišli do prvega posvečenja, če ne bi bili vodja banke ali šolski ravnatelj.
      Evolucija ima opraviti z bivanjem, s tem, koliko je človek prežet z dušo. Če je duša potopljena v svoje izrazno telo in skozenj vidi resničnost, se lahko razvija. Če pa lahko le misli, uporablja možgane, tedaj uporablja le sposobnosti nižjega uma. To pa ni način merjenja dosežene razvojne stopnje. Eno velikih slepil in iluzij ljudi v tako imenovanih ezoteričnih skupinah je njihovo prepričanje, da so precej razviti, ker so v ezoterični skupini. Zelo pogosto niso tako razviti kot ljudje, ki še nikoli niso slišali za ezoteriko ali mojstra DK ali karkoli takega. Človek mora biti zelo pošten do sebe, da je lahko učenec.

Odgovori Benjamina Crema na vprašanja o iluziji

V: Bili smo presenečeni, ko smo slišali, da duša ne more vedno prepoznati resnice, ker je obarvana z osebnostjo. Mnogi v naši skupini smo živeli v iluziji, da je duša vsevedna. Lahko poveste kaj več o tem?
      O: Gre za nesporazum. Duša je vsevedna in ni 'obarvana' z osebnostjo. Duša se zato, ker se ne more manifestirati skozi telesa osebnosti, v tem primeru skozi mentalno telo, v svojem obstoju ne spremeni niti za kanček.
      Telesa osebnosti si napačno razlagajo tisto, kar vidi duša in to predstavijo duši. Zaradi iluzij pa mentalno telo ne vidi resničnosti; ne vidi resnice. Kar vidi, prikaže duši, ki deluje skozi mentalno telo. Mentalno telo predstavi duši, iluzije kot da so realnost in resnica.
      Če duša ne doseže stopnje, ko lahko neovirano izraža svojo luč skozi mentalno telo, brez da bi nanjo vplivale iluzije osebnosti, se lahko zgodi, da napačno presoja, ker so ji predstavljeni nepravilni podatki. Duša ne more videti resnice, ker ji mentalno telo ne predstavi resnice.
      Duši so vsak trenutek predstavljene strukture, ideje, ideologije in vrste miselnih oblik kot resničnost, ki jo vidi skozi mentalno telo. To je lahko napačno, vendar pa ne vpliva na dušo na njeni ravni. Duša ostaja popolna, neranljiva. Je le neustrezno opremljena za delovanje na tej ravni, če ji tega ne omogoča posrednik, če ji telesa osebnosti prikažejo izkrivljene miselne oblike o naravi resničnosti.
      Duša je odvisna od svojih izraznih sredstev; te si priskrbi z namenom, da bi videla resničnost na določeni ravni. Če so telesa neprimerna, je njen pogled popačen. To je iluzija in tisto, kar povzroča.

V: Da bi z našim sporočilom dosegli večje število ljudi, posvečamo manj pozornosti bolj ezoteričnim elementom tega sporočila, a se ob tem pojavi vprašanje, če to ne zmanjšuje moči sporočila. Obstaja skrb, da je vrednost takšnih poskusov iluzorna. Lahko komentirate?
      O: Do določene mere se strinjam. Nedavno sem slišal za težnjo, skorajda za gibanje v tej skupini, da bi ustvarili sporočilo, v katerem bi odstranili vse ezoterične, težke (ali tisto, kar se smatra za težko) vidike. Ta občutek 'težkega' je lahko popolna iluzija. Je pokroviteljsko stališče do drugih ljudi 'tam zunaj'. Premisliti morate, na koga se obračate. V širšem smislu se obračate na vse. Ali k vsem pristopate na enak način? Rekel bi, na neki ravni, da. Tako kot je bilo v televizijskem intervjuju, ki sem ga imel z Mervom Griffinom (ki je bil prikazan na konferenci). Vse v tistem intervjuju je bilo enostavno. Podal sem sporočilo upanja, sporočilo o visoko razvitih bitjih, ki prihajajo na svet z drugimi - to sporočilo pa je bilo podano v ezoteričnih ali filozofskih izrazih, ki mu morda niso bili znani, ki pa niso bili preveč drugačni, da bi mu povzročali skrbi. Mislil sem, da je bilo dobro, prav tako pa tudi okrog 15 milijonov drugih ljudi, ki se do danes spominjajo intervjuja in govorijo, da je bil pred nekaj leti. Bil pa je dobesedno pred 20 leti.
      Če iz sporočila odstranite vse tako imenovano ezoterično izrazje, potem obstaja nevarnost, da boste odstranili tudi samo sporočilo. Sporočilo lahko omejite do takšne mere, da bo podobno prijetni svetopisemski zgodbi, ki jo preberejo otrokom v nedeljo popoldne pri verouku. To ni napačno, vendar ne bo veliko povečalo njihovega zavedanja. Morda se bodo počutili prijetno in bodo potolaženi. Če je to vaš namen pri širjenju tega sporočila, potem ste zagotovo napačno razumeli moje sporočilo, kajti moj namen pri pripovedovanju te nenavadne zgodbe ni takšen.
      Ne dvomim, da sporočila ni mogoče predstaviti na različnih ravneh. Obstajajo široke množice ljudi, milijoni in milijoni, 270 milijonov v tej deželi (ZDA). V tej množici je določeno število ljudi, ki bi jih lahko imenovali izobraženi srednji razred. V tej deželi je to zares veliko število ljudi. V Evropi je morda to število še celo večje glede na celotno prebivalstvo. Potem je še inteligenca. Inteligenca v Evropi, v tej državi in na Japonskem, na primer, je številna, morda bolj kot v drugih državah.
      Obstajajo tri velike kategorije: množice ljudi, srednji razred izobraženih ljudi, ki predstavlja večino zahodnih razvitih narodov, in inteligenca, ki izhaja iz njih.
      Rekel bi, da bi se morali najbolj posvetiti izobraženemu srednjemu razredu, ker je pripravljen na spremembo. Mnogi med njimi pa so tudi trdni v svojih prepričanjih in ne iščejo sprememb, celo upirajo se jim; so pa izobraženi in na splošno dobri sogovorniki. Mnogi so odprtega uma in so največja skupina ljudi v katerikoli skupnosti, ki je sposobna razumeti sporočilo.
      Sporočilo bi moralo biti kar se da jasno, brez ezoteričnih razlag, kot na primer: "To vas bo pripeljalo do tretjega posvečenja in potem boste stali pred Gospodom sveta". Takšno izražanje je primerno na mojih srečanjih, kjer je izbrano občinstvo, kjer so ljudje, ki pridejo iz svojega lastnega interesa, za splošno javnost pa bi takšno govorjenje pomenilo, da si sami ustvarjamo poraz.
      To pa ne pomeni, da bi morali iz sporočila izključiti vse vidike, za katere morda danes mislite, da so ezoterični. Kristus je ezoteričen, gre za ezoterično dogajanje. To, kar je nekoč ezoterično, postane nekega dne eksoterično. Ne ostaja ezoterično za vedno. Ne gre za jezik, ki pripada posvečencem. Jezik posvečencev dejansko obstaja, toda mi ne govorimo o njem.
      Takoj ko bo Kristus uveljavljen v svetu in bodo vzpostavljeni relativni mir, varnost in pravičnost, bo začel s prestrukturiranjem in s ponovno predstavitvijo misterijev. Misteriji so misteriji posvečenj, kar je korenina religije nove dobe. Kako lahko to izpustite in se na razumen način približate inteligentnim ljudem rekoč, da jim imate nekaj zanimivega in novega povedati? Nima smisla dajati tistega, kar dajejo že drugi.
      Med našo literaturo sem našel nekaj stvari, ki so v redu, ki niso napačne, toda druge skupine podajajo več ali manj isto. Gre za isto vrsto popularnega tona, gre za ustrežljivo, a ne vitalno sporočilo. Vzel sem ga v roke, ga prebral in odložil. Če širite sporočilo, želite drugim nekaj razkriti. Ni potrebno, da ste pokroviteljski. Danes ni treba biti pokroviteljski do ljudi srednjega razreda, ki so vsaj toliko izobraženi, kot ste vi. Ste del izobražencev srednjega razreda Amerike.
      Nič posebnega niste. Opravljate posebno delo, toda v zavesti, izobrazbi in sposobnosti razumevanja niste nič drugačni. Niste nič bolj odprtega uma, ali pa morda le malenkost bolj, kot tisoče drugih skupin.
      Ne smete biti pokroviteljski niti do neizobraženih množic, katerih srca so morda odprta in pripravljena za preobrazbo, po kateri hrepenijo - za dejstvo pravice na svetu in tudi morda, da jo bo nekdo prinesel. Kristus je tukaj, da pokaže ljudem, kako naj živijo. Prvi, ki se bodo odzvali nanj, ne bodo inteligenca ali zelo znani in slavni novinarji. Prvi bodo milijoni preprostih ljudi sveta katerih srca se bodo odzvala na njegovo sporočilo. Prinesite jim ga in ga ne zvodenite, da bi postalo 'všečno'.
      Vendar pa napravite tako, da bo videti resnično. Znebite se svojih iluzij o tem kdo in kaj ste, in o tem kdo in kaj so množice ljudi. Dopustite jim, da podvomijo. Pomislite, da so vsaj toliko pripravljeni kot ste bili vi ko ste slišali to zgodbo in se ji odzvali. Zakaj ne? Nekateri se seveda ne bodo, toda drugi se bodo.
      Ne moremo vnaprej reči kdo se bo odzval na sporočilo v neki skupnosti. Imate predavanje in na koncu pride do vas nekaj ljudi, morda zadnji, ki ste jih pričakovali, in vas vprašajo: "Kje bi lahko zvedeli kaj več o tem?" Ljudje so pripravljeni na način za katerega vi ne veste. Zato je Kristus lahko tukaj. Če ne bi bilo tako, ne bi bil tukaj. Maitreja je na svetu, pripravljen in načrtuje, da prične svoje poslanstvo v javnosti. Tega ne bi mogel storiti, če ljudje za to ne bi bili pripravljeni.
      Maitreja upa, da bomo sledili njegovim mislim, ki pa niso lahke. Sama misel je preprosta: "Delite si svetovne vire in spremenite svet." Toda ni dovolj, če to le povemo ljudem. Vsi smo podvrženi premiku zavesti, kar je ena od posledic Kristusovega bivanja na svetu. Energije nove vodnarjeve dobe z vsakim dnem pridobivajo na moči, kar ima izreden vpliv na zavest vsakogar.
      Menim, da ste z idejo napraviti nauke manj ezoterične, bolj običajne in lažje, v nevarnosti, da k temu pristopite tako, kot bi morda pred 20 ali 30 leti. Ne razumite me napak. Tukaj je povprečje, ravnotežje, toda ne pretiravajte in ne oropajte vsega sporočila, kajti njegov pomen je njegova moč.
      Prav tako ste lahko v teh poskusih polni svojih iluzij, še zlasti, če se jih ne zavedate. Poskus, da bi dosegli več ljudi, toda po tihem, je po mojem posledica strahu, da je sedaj čas, ko morate stopiti skupaj, okrepiti zunanje zidove, utrjevati, namesto segati navzven, ker obstajajo sile, ki navadnim Američanom odvzemajo pravico, da bi storili to ali ono. Seveda je vse to res. Res pa je tudi, da imate pravico povedati to informacijo. Svetujem vam, da ne utrjujete, ne omejujete, ne odvzemate moči ali osiromašite, kar je videti, da nameravajo nekateri.

V: Kako vidite manifestiranje iluzije v tej skupini, in kakšen je splošen vpliv na izvrševanje namena skupine? Ali obstajajo določene pobude in vzorci, ki jih lahko osvetlite?
      O: Obstaja nekakšen alarm: "Tega ne moremo storiti. To bo usmerilo pozornost na nas, zato moramo to omejiti. Ne smemo biti preveč drzni." mojster pravi nasprotno: "Bodite drzni." "Bodite svobodni, močni, ne bojte se." Odločite se torej, koga boste poslušali. Na vašem mestu bi raje prisluhnil mojstru.
      Nekaj drugega je, če mojster, jaz ali kdorkoli drug pošlje določene izjave medijem, za katere vemo, da v celoti nasprotujejo ideji, ali pa posameznikom, skupinam, pisateljem, ki jih to ne zanima in v tem vidijo le nadležno prekinitev njihovega blagostanja. To bi bilo neumno.
      Po mojem bi morali paziti na ravnotežje moči samega sporočila, ne pa da ga omejujemo - javnosti bi ga morali podati v blagem tonu, če smem tako reči. Srednjemu razredu kar najbolje predajte sporočilo takšno, kakršno je, intelektualcem pa na blag način. Ti so zaslepljeni s svojim občutkom večvrednosti, nepristno mentalno večvrednostjo, ki je njihova iluzija. Med intelektualci vseh dežel je nekaj ljudi, kot sem jaz. Sem intelektualec, prihajam iz intelektualne skupine. Vsi moji nekdanji prijatelji, iz časov, preden sem se vključil v to delo, so bili slikarji, pisatelji, pesniki, zdravniki, režiserji in glasbeniki. Bili smo intelektualci svojega časa in kraja. Toda mislim, da sem edini, ki se je začel ukvarjati s tem delom. Večino teh prijateljev sem izgubil čez noč. Izginili so v somrak, v svoje iluzije. Zato ne imejte preveč dobrega mnenja o intelektualcih, pri njih ne boste prišli daleč. Najboljši odziv boste našli med množicami, še zlasti v srednjem razredu.

V: Pri delu se soočamo z iluzijami tistih, katerim predstavljamo informacijo. Ali je ustrezno, če prilagodimo informacijo tako, da bo še sprejemljiva za tiste, ki imajo iluzije? Ali pa to lahko pomeni, da skrivamo resnico?
      O: "Če prilagodimo informacijo, da bo še sprejemljiva za tiste, ki imajo iluzije" gre lahko za skrivanje resnice. Le Američan se lahko spomni takšnega stavka! Tega ne boste slišali nikjer drugje na svetu razen v Ameriki. 'Sprejemljiva raven'. Natančno oceni vso stvar. Nikoli se ne sme preseči ravni sprejemljivosti! Ne motite mojega ugodja! Na čelu imate majhno obvestilo z zastavo, ki pravi: "Tukaj se preneha stopnja sprejemljivosti." Potem ne dobite ničesar, kar bi jo presegalo in se počutite dobro. "Če kaj čutim, potem je to ugodje. Ne maram vse te ezoterike, ni mi všeč. Toda, sedaj se počutim udobno. Ta mi pripoveduje tisto, kar že vem, zato mi je ugodno."
      Če sporočilo okrnite na raven 'sprejemljivosti' večine ljudi, katere boste nagovorili, ne bo veliko napredka. Postali boste slavni, če je to tisto, kar si želite, toda sporočila ne boste predali.

V: Težko je razlikovati med intuicijo in sanjarjenjem. Kako bi ju razlikovali?
      O: Mnogi ljudje sanjarijo. Ljudje ves čas ustvarjamo miselne oblike. Sanjarjenje zelo pogosto vključuje scenarij, v katerem se nam izpolnijo želje. Je kot sanjanje. Ljudje gredo spat in si rečejo: "Nocoj bom sanjal o nečem prijetnem. Sanjal bom o počitnicah na Havajih, kjer z dreves padajo kokosovi orehi." O tem potem še podrobneje razmišljajo, gredo spat in sanjajo. To je sanjarjenje.
      Kako razlikovati med tem in neposredno intuicijo? Razlika med intuicijo in sanjarjenjem se pokaže v sposobnosti razkritja. Sanjarjenje izpolni sanje, miselno obliko, hrepenenje, željo. Intuicija pa, če je prava, vedno nekaj razkrije, je razkrivajoča. Če ni razkrivajoča, potem sploh ni intuicija. Intuicija ni sanjarjenje. Če si nekaj močno želimo, z veliko ljubezni do sveta, ni intuicija. Intuicija je funkcija duše, ki gleda v svet in razkriva, je sposobnost razkrivati navzven, svetu. To je možno le takrat, kadar ni ovire slepil, ali pa kot v tem primeru, iluzije, ki omejuje njeno razkrivajočo sposobnost.
      Duša lahko neovirano razkriva na svoji ravni. Pozna ljubezen in razkritje in ve, ne da bi razmišljala. To je bistvo intuicije. Duši ni potrebno razmišljati, ker že ve. Na ravni, do katere lahko v življenju izrazi svojo moč, se razkriva kot razodetje. Oseba ve, brez da bi morala razmišljati ali logično sklepati. Racionalistični um se lahko spopada z učinki nižjega konkretnega življenja in uma osebnosti. Ko duša neomejeno deluje, logično sklepanje nadomesti intuicija.
      Nekoč bo sposobnost logičnega sklepanja, izračunavanja in sprejemanja zaključkov na podlagi tega prešlo pod nivo zavedanja, nadomestila pa jo bo intuicija. To čaka našo raso, vendar se zgodi le, ko je oseba prežeta z naravo duše in dela na osebnosti, da bi očistila telesa duše in ji omogočila, da zavzame svoje mesto.
      Telesa povzročajo težave. Iluzije, miselne oblike, ideje, vzorci prepričanj, vse to napačno razmišljanje zgradi mentalno telo, zato duša ne more delovati neposredno s svoje ravni in s pomočjo intuicije razkriti tisto, kar človek želi vedeti. Ljudje z mentalnim telesom na žarkovni liniji 246 prej ali lažje razvijejo intuicijo kot tisti na liniji 1357. Toda ne glede na žarkovno strukturo učenec ni sprejet, dokler se do neke mere ne razvije in pokaže sposobnost intuicije.
      Govorimo o ljudeh, ki so do neke mere razviti, kar zadeva človeštvo kot celoto. Bolj kot je človek razvit, bolj deluje sposobnost intuicije in tem manj je človeku potrebno logično sklepati. To velja za vse učence, ne glede na žarkovno strukturo.
      Pride čas, ko se duša razvija v dve smeri. Obrne se k monadi in prejema njeno energijo, obrača pa se tudi k svojemu odsevu, moškemu ali ženski v inkarnaciji. Duša oblikuje globoko povezanost, združitev na globoki ravni med monado in osebnostjo. Gre za prežemanje teles z dušo. Ko fizično, astralno in mentalno telo osebe vse bolj vibrirajo na isti ravni, postanejo sinhronizirana. Duša povzroči sintezo.
      Ko sta fizično in astralno telo dovolj spojena in se mentalno telo vsaj začenja spajati, se avtomatično začenja kazati intuicija. Ko duša pripelje energijo monade, zaznamo intuicijo kot normalno funkcijo. Do neke mere je še lahko obarvana z iluzijo. Nekateri napredni ljudje so bili tako močno pod vplivom iluzij, da so mislili, da so Kristus. Govorim o ljudeh, kot sta Baha'u'llah in Meher Baba. Baha'u'llaj je vpeljal bahajske nauke, ki jih je dal Maitreja. Presvetljeval ga je Maitreja, ki mu je narekoval nauke. Sam Baha'u'llah, ki je bil posvečenec tretje stopnje, pa je menil, da nauki prihajajo neposredno od boga. Imel je iluzijo, miselno obliko, da bog prebiva zgoraj na nebu in mu narekuje nauke. Prejemal jih je od Kristusa, toda mislil je, da je on sam Kristus. To je iluzija. Je zelo močna miselna oblika, napačna razlaga resničnosti na zelo visoki ravni. Ni preprosto in avtomatično; ljudje se ne razvijamo enako.
      Meher Baba, na primer, je bil verski genij. Bil je posvečenec 2,4 stopnje, toda kljub temu je imel določene fantazije, iluzije o svojem osebnem življenju. Tudi on je verjel, da je Kristus. Postal je muni (prenehal je govoriti) za 20 let, in takrat je zapisal: "Ko bom spet začel govoriti, bom Kristus." Umrl je preden bi lahko postal Kristus! Ne moremo postati Kristus pri razvojni stopnji 2,4, to pač ni mogoče. To je veliko slepilo, ali v tem primeru, iluzija.

V: Kakšna je razlika med slepilom in iluzijo?
      O: Vse je ista iluzija - se pravi, da gre za pomanjkanje jasnosti, luči, razodetja, pomena. Če je um zaprt ali ne pozna resnice, živimo v iluziji. Če to doživljamo kot čustvo, je slepilo; če gre za mentalno predstavo ali idejo, je iluzija.
      Slepilo je iluzija na astralni/čustveni ravni. Iluzija je iluzija na mentalni ravni. Vključuje dušo, ker duša uporablja mentalno raven, ki pa mora biti jasna. Če ni čista, tudi duša ni čista, ne more jasno gledati na svet, pač pa ga vidi skozi množico iluzij, ki se jih človek ne zaveda. Človek meni, da je pameten, ima čudovite ideje, vodi skupino v veliko novo prihodnost. Je voditelj države, razvija orožje, da bi bila njegova država najboljša in najmočnejša na svetu. Postaja velik mož.
      Ljudje vseh skupin so, čeprav tega najbrž ne vedo, polni iluzij o sebi, o svoji iskrenosti in vdanosti ideji. Svoje življenje so posvetili služenju. Pa si jih pobližje oglejmo. Ko je ogrožen katerikoli vidik njihovega življenja, ko je ogroženo njihovo blagostanje, njihovo udobje, potem vidimo, kaj se zgodi z njihovo posvečenostjo in vdanostjo. Videli bomo, da tisto, kar mislijo, da delajo, pogosto ni tisto, kar dejansko delajo.
      Vsakdo ima iluzije, v življenju se jim ne moremo izogniti. Imamo jih, zato se jih moramo znebiti, se spopasti z njimi. Edini način za to pa je, da razvijemo intuicijo. Kako to storimo? Tako, da kontroliramo um, kajti nadzorovani um se lahko izogne iluzijam. Obstajajo vse mogoče vrste tehnik za kontrolo in razvoj uma.
      Na prvem mestu bi kot začetno sredstvo za kontrolo uma priporočil, da uporabimo moč uma, da ugotovimo, kje um v resnici je. Koliko uma imamo na razpolago ali koliko ga je razdrobljenega v podzavesti, kjer hrani vse miselne oblike, ki proizvajajo slepila in iluzije?
      Obstaja tehnika samohipnoze, ki jo lahko razvijemo. Knjiga Kanadčana Rolfa Alexandra z naslovom The Healing Power of the Mind (Zdravilna moč uma) opisuje tehniko samohipnoze, postopno osvoboditev uma od razdrobljenosti v podzavesti. Podzavestni um bi moral biti podzavesten. Moral bi nezavedno izvajati prebavo, hraniti našo kri in celice v različnih delih telesa, kar je popolnoma avtomatični proces pod pragom zavesti.
      Čustva posameznika so rezultat nepravilne uporabe energije astralnega telesa. Astralno telo bi moralo biti negibno, mirno jezero, v katerem se lahko zrcali energija, ki jo imenujemo budi (buddhi), drugi vidik od treh vidikov duše. Ko se ta energija zrcali, dobimo intuicijo. Energija duše, ki se zrcali kot budi, prinese intuicijo. Kjer pa obstaja običajen nemir astralnega telesa, ki je značilen za večino ljudi, ni mirnega jezera, na katerem bi duša lahko odsevala svojo budijsko zavest.
      Knjiga The Healing Power of the Mind je zanimiva zato, ker podaja zelo preprost proces samohipnoze, s katerim lahko osvobodite um njegove razdrobljenosti v podzavesti. Vsakokrat, ko gremo spat, sanjamo. Sanjamo ne glede na to, ali se sanj spominjamo ali ne, toda sanje so le rezultat sposobnosti uma, da proizvaja miselne oblike. Proces je v tem, da um, ki v spanju ni dostopen, postane dostopen v obliki sanj. Proces oblikovanja miselnih oblik se nadaljuje, in dobimo čudovite, ustvarjalne sanje.
      Sanje so kot filmi. V njih lahko ustvarimo karkoli. Samo pomislimo na kaj in že se v trenutku pojavi v naših sanjah. Ista aktivnost se dogaja tudi na višji ravni, le da vključuje ideje in pojme namesto želja. Preprečuje sposobnosti duše, da bi videla resničnost.
      V knjigi The Healing Power of the Mind naprej pošljete sebe spat. Daste si določene informacije, določite si čas, ko boste vstali. Zbudite se in postopoma razvijete tisto, kar je v vaših afirmacijah. Um se postopno dvigne iz razdrobljenosti v podzavesti. Naše telo še vedno spi, toda um se dvigne iz spečega telesa, ki je blokirano in se ne more premakniti. To lahko stori vsak, ker je zelo preprosto. Um pride gor in ven in potem smo čisti. Gre za popolnoma drugačno izkušnjo od uma, ki je popolnoma prevzet v podzavesti, kar je običajno stanje.
      Do tiste stopnje, do katere je naš um pogreznjen v nezavedno, smo v svojem umu omejeni. Ko je naš um delno pogreznjen, imamo polno energijo mentalne ravni. Bolj kot je um pogreznjen in razdrobljen, bolj nam je nedostopen. Takoj ko ga začnemo osvobajati od procesa razdrobljenosti, osvobodimo njegovo energijo, in um v skladu s tem raste. Ko je svoboden, je tudi osvobojen iluzij, kar omogoča, da se pojavi intuicija.

V: Katere tehnike nadzora uma nam pomagajo razviti boljšo intuicijo in manj uporabljati racionalni um?
      O: Ne želimo manj uporabljali racionalni um. Zgodilo se bo namreč, da bo sposobnost logičnega sklepanja padla pod nivo zavesti, kar pa ne pomeni, da jo bomo prenehali uporabljati.
      Uporabljamo tiste sposobnosti, ki jih imamo. Če imamo racionalni um, ga uporabljamo. Toda ne uporabljamo ga, kadar ne deluje. Ne deluje pa na višjih ravneh, le na nižjih mentalnih ravneh.
      Nevedni znanstveniki tega sveta menijo, da racionalni um lahko stori vse. Mislijo, da lahko najdejo odgovor na vse probleme, da vse znanje, ki ga lahko najdemo, lahko najde nižji um. Pa se motijo, njihov um je omejen. Ne berejo niti takšnih knjig, kot so knjige mojsta DKja, ki bi jih naučile več o sposobnosti uma kot karkoli v njihovih znanstvenih knjigah. Ker so omejeni, so tudi nevedni in izjemno domišljavi. Toliko, da lahko rečejo, da je 'čudež z mlekom' povzročilo kapilarno delovanje: da mleko nekako curlja po tankih brazdah bronastih, bakrenih ali medeninastih kipcev in da struktura nekako vpija mleko, ki potem izgine. To lahko trdijo, čeprav je nelogično in neznanstveno.
      Prav tako nočejo sprejeti številnih informacij o NLPjih in žitnih krogih. Nočejo se lotiti dokazov, ki se kopičijo po vsem svetu, ker ne vedo odgovora in se bojijo reči: "Ne vem."
      Isto se dogaja z vsemi tako imenovanimi čudeži. Čudež je čudež le, če ne poznamo znanosti. Znanstveniki zaradi omejenosti nižjega uma in zaradi svoje nevednosti in domišljavosti, ki jih je vodila, da so na svetu uvedli določene zakone (vse mora biti v skladu s temi zakoni, ne glede na to, ali gre za zakone Zemlje ali ne), ne vidijo (ker nočejo videti), da smo v obdobju najbolj nenavadnih manifestacij odnosov med planeti, kar smo jih kdaj koli imeli na Zemlji.
      Namenoma so zaprti za vse to, ker se bojijo pokazati svojo nevednost. Podpirajo jih vsi kvazi znanstveniki, ki se obnašajo enako - odobravajo jih in menijo, da je to znanost. 'Znanost vlada', toda znanost ne ve skoraj ničesar. Moderna znanost pozna le droben del narave vesolja ali celo planeta Zemlje in zakonov, ki vladajo manifestaciji tega planeta ali sončnega sistema. Prej kot bodo sestopili s piedestala, na katerega so bili postavljeni, prej bodo našli odgovore na nekatere svoje probleme. Ti pa so v glavnem psihološki!

V: Prosim povejte kaj več o načinih kontrole uma, če meditacija in kontrola uma razvijata intuicijo.
      O: Omenil sem načine in sredstva: meditacijo in samohipnozo. Obstaja mnogo metod. Mojstri v svojih šolah učijo kontrolo uma. To je ena od tistih stvari, še zlasti, ko se oseba približuje tretjemu posvečenju. Poučujejo kontrolo uma in sposobnost spopadanja z iluzijami. Ponavadi je do časa, ko si nekdo prizadeva za tretje posvečenje, samo po sebi umevno, da bo popolnoma obvladoval slepila. Slepila ga ne bodo več močno omejevala.
      Vendar pa se mojih izkušnjah slepila še kar naprej nadaljujejo. Mislim, da je le mojster v celoti osvobojen slepil. Toda tega ne bi imenovali slepila, najbrž bi jih moral imenovati iluzije. Iluzije na mentalni ravni vključujejo dušo, zato so posebne in potrebujejo posebno skrb in ravnanje.
      Ljudje prejemajo nauke in se šolajo, toda tega nihče ne omenja. Proces poučevanja se je v Hierarhiji spremenil zaradi preobrazbe modernega življenja in komunikacij. Dogaja se ves dan. Danes več ljudi kot kdajkoli v zgodovini sveta dela ponoči. In vse več ljudi, ki nima služb, ostaja pokonci in nekaj dela ali se pogovarja.
      Umetna luč je prinesla možnost poznega nočnega dela, mehanizem moderne družbe pa je povzročil, da se delo opravlja 24 ur, noč in dan. Zato se je Hierarhija temu prilagodila - če delamo ponoči, se lahko izobražujemo podnevi. Kadarkoli spimo, se učimo.

V: Kakšen je pomen duhovne napetosti pri osvobajanju od slepil in iluzij?
      O: Brez duhovne napetosti ne bi imeli duhovnega vpogleda. Duhovnega vpogleda za katerega verjetno menimo, da prihaja iz knjig ali od ljudi, ki smo jih slišali. To imenujemo naše duhovne ideje in ideale. Svoje življenje živimo v povezavi z njimi, toda za idejo duhovne napetosti se ne menimo toliko. Kako vemo, da te duhovne ideje ali ideali niso preprosto iluzije? Iluzije lahko prepoznamo le z duhovnim vpogledom, ki pride kot posledica krepitve duhovne napetosti.
      Duhovna napetost pri večini ljudi v njihovem življenju ni nenehna. To ni nekaj, kar nam je dano in ko jo enkrat imamo, jo imamo za vedno. Je kot ura, ki jo moramo stalno navijati. Ko preteče določen čas, se izteče, dokler se kazalci še komaj premikajo in jo moramo spet naviti. Tudi duhovne baterije se morajo napolniti, in tukaj se pokaže vrednost meditacije, še zlasti transmisijske meditacije.
      Duhovna napetost je rezultat duhovne aspiracije in služenja - meditacije ali dela povezanega s prihodom Maitreje in mojstrov, dela, ki ima duhovni ideal za pogonsko energijo. Duhovna napetost potem doseže točko, ko se izraža v neki obliki ustvarjalnosti, ko je ustvarjalnost posledica tega, da smo privedli duhovno napetost do točke, ko nas pritisk sili v duhovno delovanje. Gre za delovanje. Ne pomeni, da hodimo naokrog s prijetnim občutkom o sebi kot o 'duhovni osebi'. S tem nima ničesar opraviti, to je v glavnem slepilo. Občutek, da smo duhovna oseba, s pogledom vedno uperjenim narahlo navzgor, z očmi obrnjenimi navzgor in ko vedno govorimo potihem, se nikoli glasno ne smejemo, le smehljamo in nikoli ne rečemo kaj odločnega ali nevljudnega, nismo v sporih z ljudmi - takšna 'duhovnost' je slepilo. Celo ideja, da 'smo duhovni', je slepilo. Če smo duhovni, o tem ne razmišljamo.
      Duhovne baterije se napolnijo z duhovnimi mislimi, te pa so ustvarjalnost. Ne gre za to, da mislimo prijetne misli; pomeni, da smo ustvarjalni na kakršen koli način že. To zgradi duhovno napetost. Meditacija gradi duhovno napetost, še zlasti transmisijska meditacija. Gre za dejanje duhovne narave, in s tem ne mislim tega, kar se običajno imenuje 'dobro' dejanje - seveda bo dobro, če je duhovno dejanje. Toda ni potrebno, da se zavedamo, da je dobro ali 'duhovno'. Gre za dejanje v dobro sveta. Vse, kar preobrazi svet v boljše stanje, vsako takšno dejanje je duhovno, ne glede na to ali je na fizični, čustveni, mentalni ravni na ali ravni duše. Vse, kar pripelje osebo ali človeštvo kot celoto na višjo raven, je v bistvu duhovno.

V: Kaj pomeni trditev. "Na slepila moramo gledati brez iluzij."?
      O: Večina ljudi ima tako slepila kot iluzije. Iluzije se ukvarjajo z idejami, z mentalnimi miselnimi oblikami. Vsakdo jih ima. Mentalno telo sveta je napolnjeno z milijardami miselnih oblik - velikih, majhnih, stalno rastočih, nenehno spreminjajočih se. To so mentalne miselne oblike.
      Obstajajo pa tudi astralne/čustvene miselne oblike; te vključujejo delovanje čustev. Z čustvenimi miselnimi oblikami doživljamo občutke, ki jim damo pomen. Če ta pomen ni resničen, je slepilo. Le s pomočjo delovanja miselnega telesa vemo, da gre za slepilo. Slepila presežemo z lučjo duše, ki deluje skozi mentalno telo. Za preseganje slepil moramo uporabiti sposobnost mentalnega telesa. Uporabiti moramo luč duše, ki je intuicija, da bi presegli mentalne miselne oblike, ki so iluzije. Te so bodisi iluzorne ali resnične. Resnica vedno obstaja, ni je potrebno odkrivati. Če smo brez slepil, ne doživljamo občutkov slepil; naši občutki so resnični. Prihajajo iz srca, ne iz sončnega pleteža, ne gre za napačno uporabo astralne energije. Če so ideje resnične, prihajajo od duše in so zato ustvarjalne, razodevajoče, razsvetljujoče. Če so iluzorne, so napačne. Potrebna pa je intuicija, luč duše, da opazimo neresnico.

V: Kako prepoznamo, ali je naša intuicija čista in ne obarvana z iluzijami in slepili?
      O: Tako, da vidimo, če deluje. Ko deluje intuicija, vemo, ker vemo, ker vemo. O tem ne razmišljamo - preprosto vemo, da je tako. Kako vemo, da je intuicija in ne iluzija? Z izkušnjo. Ker deluje. Ker razsvetljuje. Ker je v skladu z nauki, podanimi pred tisočletji in ker ni domišljija.
      Naslednja faza razvoja človeštva je v resnici razvoj intuicije. Narodi Evrope in še posebno Amerike so peta podrasa pete korenske rase, ki uporabljajo peti žarek (konkretnega uma) kot svoj nosilec izražanja. To je privedlo do velikega razcveta znanosti v svetu v zadnjih 120130 letih. Gre za posledico tega žarka, ki priteka v svet z ogromno močjo. Ima pa dobre in slabe posledice. Odprl je um ljudi za resničnost fizičnega sveta. Znebili smo se na tisoče vraževerij, je pa ustvaril tudi svoja vraževerja. Omejil je um milijonov ljudi (še zlasti same modre znanstvenike), ki je zaprt za globine narave resničnosti, toda po drugi strani je privedel do razvoja radia, televizije, telefonov, faksov, elektronske pošte - vseh stvari, ki tratijo moj čas, energijo in mi grenijo življenje.
      Spodbuda petega žarka je tako aktivirala našo sposobnost za izume, odkrivanje narave elektrike in razširjanje informacij s pomočjo električnih polj in tako dalje. S tem je povezana velika iluzija, ker nujno spregleda veliko izkustveno področje, ki nima veze s konkretnim fizičnim svetom. Omejuje človekovo izkustvo na gosto fizično raven. Zato je danes tako težko prodreti z določenimi idejami. Trajalo je leta in leta, da smo sporočili svetu o prihodu Kristusa. To bi morali storiti v nekaj letih. Zaradi drobljenja realnosti na zgolj fizično raven nad nami visi nezaupljiv skepticizem, ki ga je ustvaril nižji um petega žarka. Ta je seveda pravilen na svoji ravni. Napaka, iluzija je v tem, da se znanstveniki motijo in menijo, da je raven, ki jo vidijo, celota. Seveda ni tako, je le ena od ravni.
      Znanstveniki gledajo gozd, toda gozda ne vidijo, pač pa le mnogo dreves; oni štejejo drevesa. Vedo, da je gozd, ker so prešteli drevesa. Ker so jih prešteli, sprejmejo, da gre za gozd. Toda vidijo le drevesa.
      Naslednja podrasa pete korenske rase bo doživela razvoj intuicije na množični ravni. Kako torej prepoznamo, da gre zares za intuicijo? To je vprašanje izkustva, prepoznamo jo s pomočjo nenavezanega izkustva. Ko smo prešli bitko s slepili in iluzijami, postanemo vse bolj nenavezani. Prav nenavezanost nam daje orodje, da pogledamo na iluzijo. Vidimo, da je le iluzija, da ne pomeni ničesar - ni intuicija, je iluzija.
      Ko me je na začetku moj mojster učil, sem včasih kaj prebral in mislil, da sem stvar v resnici razumel. Potem sem ga vprašal: "Ali gre za to in to?" On pa je odvrnil: "Natančno tako. Natančno tako." Potem sem pomislil: "Kar dober sem, prav sem razumel." Kasneje pa sem pri neki drugi stvari ponovno uporabil svojo 'intuicijo', on pa je rekel: "Natančno tako." Trajalo je mesece preden sem dojel, da mojster odgovarja le: "Natančno tako." Ni mislil: "Prav imaš," pač pa "Natančno tako si rekel. To si rekel." Naučiti se moramo, kako mojstri mislijo. On pozna vse iluzije, vsak trik uma ali astralnega telesa, ki gradita iluzije ali slepila. Pozna jih, ker jih je videl že tisočkrat poprej. Vidi, da imajo vsi učenci na stotine slepil in iluzij, eden več kot drugi.

V: Ko delujemo iz srca, so naša dejanja prežeta z dušo. Kako lahko razlikujemo med čustvenim delovanjem in delovanjem iz srca?
      O: Gre za nenavezanost; za vprašanje, do kakšne mere smo nenavezani - to pa je vprašanje izkušenosti.

V: Kako naj opredelimo intuicijo? Kako izboljšamo intuicijo? Kaj intuicija ni? Kakšne so značilnosti intuicije?
      O: Značilnost intuicije je, da razodeva in neposredno deluje v času in prostoru. Ne obstaja ne misel ne racionalizacija ne čas. Je neposredno vedenje, kaj je. Če jo imamo, potem vemo. Ni tako, kot da bi vedeli in imamo lahko pri tem prav ali pa se motimo. Če gre za intuicijo, potem vemo in vemo, da imamo prav. Posebna značilnost duše je ta, da razkriva naravo resničnosti.
      In kaj intuicija ni? Ni ustvarjanje miselnih oblik. Ni proces izmišljanja velikih načrtov. Ni zamišljanje naše ljubezni do vsega človeštva. Sama po sebi ni proces zavedanja, da smo eno, čeprav lahko to stanje zavedanja vodi do čistosti uma, ki duši omogoča, da se izrazi. Lažje je povedati, kaj intuicija ni, kot kaj je.

V: Je premik onkraj misli del ključa za nadzor misli in preseganje iluzij? Če je tako, ali premik onkraj miselnih procesov privabi luč duše v um in tako razvije intuicijo?
      O: Da. Premik onkraj procesa mišljenja je meditacija. Meditacija je eden od načinov 'nadzora' misli, ki pa se ne zgodi z dejanskim nadzorovanjem, s tem da umu odvzamemo možnost razmišljanja, torej z oviranjem, z zadušitvijo uma v njegovem procesu razmišljanja.
      Iti prek misli pomeni dobesedno iti prek misli. To je proces meditacije, ki jo na vzhodu mojstri in avatarji veliko uporabljajo. Je proces 'potopitve', kot ga imenujejo. Tako najdemo izvor jaza, misli o sebi, ki ga odkrijemo v srčnem središču, v sedežu duše v eteričnem delu fizičnega telesa. Z zavedanjem misli 'jaz' gremo prek tega. Potopimo se navznoter v misel 'jaz'.
      V tem procesu lahko pomislimo: "Kdo sem? Kdo sem?" Odkrijemo, da kažemo na srčno središče kot na izvor 'jaza'. Da bi 'jaz' našli, moramo odkriti, kje se nahaja misel 'jaz'. Tako ugotovimo, da misel 'jaz' in dih izhajata iz enega in istega izvora. Ko upočasnimo dihanje, upočasnimo proces razmišljanja. Ko ga upočasnimo do takšne mere, da komajda še je, se lahko potopimo v srčno središče, v dušo. To pomeni iti prek misli, toda to je stanje meditacije.
      V tem stanju meditacije se ne pojavi nobena iluzija. S takšno meditacijo se v veliki meri ubranimo nastajanja iluzij v prihodnosti. To je bolj proces meditacije kot razmišljanja.
      Pravilno razmišljanje je razmišljanje brez iluzij, kar ni isto kot meditacija. Pravilna meditacija osvobodi naš um iluzij, ker ga očisti.

V: Mislim, da ste dejali, da duša H. P. Blavatske ni bila udeležena pri delu za Teozofsko društvo. Kako je mogoče, da se pri nekom, ki je posvečenec četrte stopnje, ki je z dušo prežeta osebnost, duša ne izraža prek njegovega služiteljskega dela? Gre za iluzije ali slepila?
      O: Ne za iluzije ne za slepila. Preprosto dejstvo je, da duša H. P. Blavatske ni bila udeležena pri njenem delu za Teozofsko društvo. Udeležena je bila njena z dušo prežeta osebnost. Vse svoje delo je opravila kot z dušo prežeta osebnost. Duša posvečenca četrte stopnje je ponovno vsrkana v monado, tako da ne obstaja več kot ločen vidik.
      Osebnost je izrazno telo duše, toda z vidika monade z dušo prežeta osebnost ni isto kot sama duša. Duša se ponovno vsrka v monado ob četrtem posvečenju in tako obstajata samo monada s ponovno vsrkano dušo in z dušo prežeta osebnost. Energije, moč in kvalitete duše se izražajo prek osebnosti. Cilj za monado je, da nazadnje deluje prek fizične ravni. To doseže ob petem posvečenju. Duša pripravi pot, uglasi telesa, ki postanejo vse bolj prefinjena in vibrirajo na vse višjih ravneh, dokler niso pripravljena, da prenesejo združitev zelo visokih energij monade in fizičnega telesa.
      Telesa se z dotekanjem čedalje večjega števila subatomskih delcev na prefinjen način postopoma spremenijo. Ko postane oseba posvečenec četrte stopnje, imajo njegova telesa tri četrtine subatomskih in eno četrtino atomskih delcev. Oseba je tri četrt svetloba in četrt snov. Ob petem posvečenju se proces zaključi, telo mojstra postane 100 odstotno subatomska snov, ki je svetloba. Ima fizično telo, a to fizično telo je sedaj svetloba. Živimo zato, da poduhovimo snov planeta in to storimo tako, da poduhovimo snovni vidik svojih teles. V sobi, kjer so ljudje, ki so na določeni stopnji posvetitve, je več svetlobe, več luči, ki prihaja iz teles. Če bi bili vsi mojstri, bi nastal en sam velik žarek svetlobe.

V: Posvečenec druge stopnje bi moral biti osvobojen slepil. Hitler je bil posvečenec druge stopnje, toda ali je bil osvobojen slepil?
      O: Mislim, da posvečenci druge stopnje niso nujno povsem osvobojeni slepil. Drugo posvečenje so lahko prejeli, ker so dosegli relativno visoko stopnjo nadzora nad astralno ravnjo, toda to ne pomeni, da so povsem osvobojeni slepil. Pri Hitlerju je bil problem v iluziji. Obsedla sta ga dva člana Črne lože. Bil je medij in delovala sta skozi njega. Tako je lahko je trepljal majhne otroke in so ga njegovi prijatelji imeli za prav prijaznega, toda ko je bil obseden in je govoril ljudem, je postal besneč blaznež, kajti člani Črne lože so govorili prek njega. Prevzeli so njegovo telo in on je dejal, kar so hoteli, da pove. To je bila iluzija, izjemna iluzija. Toda res je tudi, da se to ne bi zgodilo, če ne bi bil medij. Verjetno bi imel kljub temu iluzije, toda ne bi jih mogel uresničiti. Bil je posvečenec druge stopnje, toda bil je zlobna osebnost. Samo zlobna osebnost bi želela vladati svetu, kar je bil njegov cilj. Hotel je vladati in nadzirati svet naslednjih tisoč let. Tretji rajh je trajal 12 let.

V: Kako je mogoče, da je hudobna oseba, kakršen je bil Hitler, lahko prejela drugo posvečenje?
      O: No, morda ni bil hudoben, dokler ni prejel drugega posvečenja. Posvečenec druge stopnje ima določeno moč. Vsako posvečenje podeli posvečencu moč, ki jo lahko uporabi v dobro ali slabo. Gre za isto moč, toda on je bil nevrotik, zla osebnost in povrh vsega še medij. Zato je bil lahko obseden, kot je tudi zares bil, obsedla sta ga člana črne lože. Delal je s skupino sedmih v Nemčiji, s skupino militaristov na Japonskem in s skupino okrog Mussolinija v Italiji. Postali so sile osi: BerlinRimTokio proti zaveznikom, za katerimi so stali mojstri Hierarhije. Hitler bi vladal vse dokler bi živel, pa ne samo on, ampak tudi temne sile, ki so delovale prek njega. Bil je le posrednik, razlagalec zla, kajti morali so imeti zlobno osebnost ali zlobno skupino, da bi to zlo lahko izrazili.
      Nekaj podobnega se sedaj dogaja s pentagonsko skupino v Združenih državah, sionisti v Izraelu in s skupino v vzhodni Evropi. Uporabljajo isto vrsto energije, ki pa ima na srečo manjšo moč. Vojna v Iraku in splošen naval ambicij republikanske vlade Združenih držav in zatiranje Palestincev, ki ga izvaja vlada Izraela, je del istega energetskega toka. Prav zato je to tako nevarno. Moj mojster pravi, da bo potrebna združena moč tako Hierarhije kot človeštva, da se bo svet končno rešil te zle energije.

V: Razumem, da so Združene države in Izrael del trikotnika zla, toda kaj se dogaja v vzhodni Evropi?
      O: Kaj pa Milošević, na primer? Obstaja skupina dežel v nekdanjem vzhodnem bloku, ki predstavlja tretjo točko tega trikotnika.

V: Ali pride na naši ravni (razvojni stopnji) razlika med iluzijo in slepili zares do izraza?
      O: Pride, sicer ne bi govoril o iluzijah. Za učence, kandidate na poti preizkusa za posvečenje in aspirante je pomembno, da se zavejo narave slepil, narave iluzij in kako te omejujejo zmožnosti duše v njenem procesu razodevanja. Skupinam zelo koristi, če se s tem ukvarjajo.

V: Ali je biti prepričan o čemerkoli, ideji ali celo znanju pridobljenem s pomočjo intuicije, znamenje iluzije?
      O: Običajno da. Če gre za intuicijo, smo prepričani. Vemo, ker vemo, ker vemo. Ne obstaja noben ugovor. Če delamo pod vplivom iluzije, smo lahko prav tako prepričani, toda prepričani smo o nečem, kar je očitno napačno. Ne tiče se resničnosti. Preizkus je v tem, ali ima to kakšno zvezo z resničnostjo ali ne, ali je samo iluzija, miselna tvorba? Če gre za iluzijo ali miselno tvorbo, ugotovimo, da je daleč od resnice in da ne razodeva ničesar.

V: Govorite o dolžnosti učenca, da stopi v ospredje in izzove avtoritete in razprši iluzijo, če je mogoče. Podobno nas je mojster prek sporočil vzpodbudil, da marširamo za mir ali za podporo določenemu političnemu programu. Toda mnogim med nami ni jasno, koliko napora naj uporabimo v smeri teh aktivnosti na račun dela za ponovni prihod. Zdi se, da je to pomembno vprašanje za mnoge v tej skupini. Ali bi lahko natančneje pojasnili svoj pogled na to očitno razdeljevanje naporov.
      O: Po mojem mnenju tukaj ni ločenosti. Delati je potrebno oboje. Ni potrebno delati enega na račun drugega. Izzivajte avtoritete in razpršujte iluzije, ko je to mogoče. Marširajte za mir in podpirajte določen politični program, ko je potrebno. A obenem tudi namenite svoj čas in energijo za razširjanje informacij o ponovnem prihodu. Teh stvari ne vidim ločenih, toda nekateri očitno jih.
      Odvisno je od tega, kako kdo organizira svoje življenje. Če mora nekdo organizirati svoje življenje na tak način, da si toliko ur določi za to dejavnost in toliko za drugo, je to en način, kako to narediti. Sam ne delujem na tak način, toda morda je to za nekatere pravi način.
      To je vprašanje zdravega razuma, ravnotežja. Ne obstaja nobena druga skupina, ki bi pripravljala pot Maitreji in mojstrom. To je naloga številka ena. Potrebno ji je dati prednost.

V: Ali lahko poveste nekaj o pogumu, ki ga mora imeti učenec?
      O: Učenec mora imeti več poguma. Da se lahko lotite svojih slepil, je potreben pogum. Da se spremenite, je potreben pogum. Tako kot imata modrost ali ljubezen svoje izžarevanje, ima tudi slepilo svoj žar.
      Zelo lahko je videti slepila pri drugih ljudeh, ne pa tudi svojih lastnih. Če imajo drugi slepila, ste lahko prepričani, da jih imate nekaj tudi sami. Če jih imate, je potreben pogum, da se z njimi spopadete. Pogum je potreben celo za to, da si jih priznate.
      Potem so tukaj iluzije mentalne ravni, ki jih vsaka inteligentna, razmišljajoča oseba skoraj neizogibno mora imeti. Ljudje v tej skupini so v glavnem, toda ne izključno, inteligentne, razmišljajoče osebe, katerih glavni problem bolj iluzije kot slepila. Ljudje, ki trpijo zaradi iluzij, so običajno ljudje, ki so se do neke mere (čeprav še niso dosegli drugega posvečenja) osvobodili slepil čustvenega telesa in jih odstranili do te mere, da se lahko spopadajo z njimi. Tako jim ni potrebno hiteti k psihoanalitiku!
      Um lahko gleda na čustva in usmeri svojo luč na slepila čustvenega telesa. Za to je potreben pogum. Za spremembo, za to, da smo pripravljeni zanjo, da sprejmemo vznemirjenje, preobrazbo, ki se pojavi, ko oseba prejme prvo posvečenje, ali drugo ali tretje posvečenje, je potreben pogum. Pogum je potreben, da pridemo do tja in da gremo prek te stopnje, za to, da se odpovedujemo. Evolucija je v glavnem proces opuščanja stvari. Pogum je potreben, da se spremenimo in začnemo delati stvari, kot na primer transmisijsko meditacijo. Nekateri ljudje se bojijo transmisijske meditacije, kajti slišali so, da te spremeni. Bojijo se biti spremenjeni in transmisijska meditacija nas spremeni.

V: Omenili ste, da mora učenec imeti pogum, da govori resnico. Ali naj govori resnico, čeprav z njo ustvarja spore z drugimi?
      O: Da in ne. Če poznate resnico, se spodobi, da jo poveste in se ne pretvarjate, da je ne poznate.
      Po drugi strani pa je potrebno uporabiti zdravo pamet. Ena izmed kvalitet, ki je povprečnemu idealističnemu učencu najbolj primanjkuje, je zdrav razum. Sicer ne bi postavljal teh strogo določenih vprašanj, ki potrebujejo odgovor da ali ne. Da, če mislite, da poznate resnico, jo morate povedati. V takšni meri, kolikor poznate resnico, jo tudi poveste. Toda hoditi naokrog in kričati svojo resnico, ko nihče ne posluša in ko je nihče ne želi slišati, je povsem druga stvar. Svoje energije ne zapravljajte s tem, da krščanskim duhovnikom vpijete: "Zakaj mi ne verjamete? Kristus je v svetu. Kolikokrat vam bom moral še povedati? Zakaj kot krščanski človek tega ne verjamete?" Poznam ljudi, ki to počnejo, ki pišejo vsem cerkvam in potem mi pišejo, kakšni so bili odgovori. To je dolgočasno in brezplodno početje. Organizirane krščanske in druge verske skupine bodo med zadnjimi, ki bodo prepoznale Maitrejo. Duhovniki ne želijo slišati vaše resnice. Želijo slišati, kaj je v tisti majhni knjigi in hočejo, da so oni tisti, ki govorijo. Krščanski duhovniki pridigajo vsako nedeljo. Farani, ki morajo odgovoriti: "Amen," se usesti in poslušati, jih nikoli ne izzovejo. Duhovniki so zadnji, katerim je treba vzklikati. Ne izgubljajte časa in energije za vpitje ljudem, ki ne želijo poslušati. Zdrav razum!

V: Ali bi bilo za razganjanje slepil in iluzij v pomoč izgovarjanje Molitve za novo dobo v osebni meditaciji? Če je tako, kako ta molitev pomaga osvetliti um? Ali bi pomagalo, če vizualiziramo, kako pometamo pajčevino uma?
      O: Molitev za novo dobo je dal Maitreja, da bi nam prebudila občutek naše resničnosti, kje se nahajamo znotraj načrta, da bi vlila v naše ume predstavo o tem, da smo v bistvu božanski. Če resnično občutimo svojo božanskost, potem nimamo slepil. Prav gotovo lahko ta molitev pomaga osvoboditi um teh slepil. Toda to moramo narediti. Ko jo izgovorimo, moramo zadržati odziv nanjo, na to, kar prebudi v nas. Če lahko zadržimo ta občutek skozi dan tako dolgo, kot le moremo in jo na ta način uporabljamo, bo prav gotovo razblinila iluzije v našem umu. Toda če jo izrečemo le mehanično, mislim, da ne moremo pričakovati veliko.

V: Videti je, da veliko slepil in iluzij izvira iz velike iluzije, da smo ločeni med seboj. Ali 'obnašanje kot bi' oziroma intelektualno zavedanje duše in s tem naše resnične medsebojne povezanosti zadostuje za preseganje te iluzije?
      O: Ne, ne zadostuje za preseganje te iluzije, a je lahko korak v pravi smeri. Teoretično prepoznavanje, da smo duša, človeku ne prepreči, da bi bil poln slepil in iluzij. Teoretično vedenje, da smo del človeške rase, ki je ena nedeljiva entiteta, ki ni ločena od kateregakoli delca v celem vesolju, nas samo zase ne osvobodi iluzije.
      Potrebno je zavedanje. Edina stvar, ki nas osvobodi iluzij, je zavedanje. To se pojavi z izkušnjo sebe kot duše - dejansko moramo doživeti, da smo duša. Ko se doživimo kot duša, se tudi vedemo kot duša. Ne gradimo teh fantazij, teh blodenj iluzije. Potem vidimo jasno in ne padamo več v iste težave.

V: Ali bi lahko podali kakšno izmed svojih tehnik ali vadb za delo s slepili in iluzijami?
      O: To sem naredil že v preteklosti, toda ne morete me vzeti za zgled. To ni običajna praksa in ni za vsakogar. Gre za to, da smo pripravljeni za delo. Da bi se pripravili za delo, se skrtačimo in očistimo, preden začnemo. Tako je to. Toda mi ne govorimo o čiščenju. Govorimo o popolni razslepitvi in odstranitvi iluzij v masah človeštva. Gre za zelo različni stvari. Načinov in sredstev, kako lahko to naredimo, ne moremo primerjati s posameznimi primeri. Ne morete me imeti za zgled.

V: Ali je transmisijska meditacija koristnejša za razprševanje osebnih in svetovnih slepil, kot tehnike, ki jih je dal mojster DK v knjigi Slepila: Svetovni problem?
      O: Je bolj koristna, ker je bolj učinkovita. Je namenjena ljudem, ki so pripravljeni in zmožni služiti, obenem pa se od njih pričakuje, da bodo tehnike, ki jih je pred časom dal mojster DK v knjigi Slepila: Svetovni problem, prelili v prakso v svojih osebnih življenjih. Slepilo je slepilo, karkoli naredite. Če izvajate transmisijsko meditacijo, bo slepilo postopoma odpadlo. Ne gre za eno ali drugo, ampak za oboje skupaj.

V: Ko pravite "nekdo, ki nam neprestano kaže naša slepila", ali mislite na nekoga, ki nam pravi, kakšna so naša slepila?
      O: Ne, ne nekoga, ki nam pravi, kakšna so naša slepila, ampak nekoga, ki nas sooča s slepilom ob vsaki priložnosti, kajti če slepil ne vidite, se nič ne zgodi. Ko jih vidite, pomislite: "Sem res takšen? Da, res sem takšen. To sem prav jaz." Ko to vidite, slepilo popusti svoj prijem. Postopoma, s transmisijsko meditacijo, ki predstavlja služenje in z aktivnostjo na drugih področjih ponovnega prihoda, niste več zaslepljeni s samim seboj in s svojimi slepili. Ljudje radi govorijo in razmišljajo o sebi. Sedeti in razpravljati o sebi, celo o svojih slepilih, je najbolj popularna igra na svetu.
      Slepila lahko zanemarimo in rečemo: "Že prav, to inkarnacijo bom ostal izgubljen. Nikoli ne bom presegel tega slepila," ali pa naredimo nekaj glede tega. Vse, kar moramo zares storiti je, da prepoznamo mehanizem slepila. Poglejmo nase in opazujmo ta mehanizem med delovanjem. Na ta način mu vzamemo moč in se razprši. Nekateri ljudje potrebujejo nekoga drugega, da jim ga pokaže, toda v idealnem primeru bi si ga morali pokazati sami.

V: Izkušnje kažejo, da je težko vzpostaviti odnose z drugimi in sodelovati v skupinah, ne da bi imeli nekaj njihovih slepil in iluzij. Na nek način so iluzije lepilo, ki skupino ohranja dejavno. Razreševanje iluzij v skupini pomeni grožnjo njeni skladnosti. Kako vidite delovanje skupine brez te težave?
      O: Razumem, kaj mislite. Toda zakaj? Kdo to pravi? "Ne nek način je iluzija lepilo, ki ohranja skupino dejavno. Reševanje iluzij v skupini pomeni grožnjo njeni skladnosti." Mislim, da ima skupina, kakršna je ta, veliko težavo. S tem se sploh ne strinjam. Ne trdim, da ni resnično. Toda govorimo o pravih skupinah. To je morda način, kako deluje večina skupin. In to je tisto, kar je mišljeno z ohranjanjem 'udobnosti' v umu, ki vse skrči na udobno, sprejemljivo raven in ne omenja ničesar, kar to presega.
      Obstajajo skupine, ki se srečujejo in nikoli ne govorijo o politiki. Nikoli se ne strinjajo, vedno se prepirajo in ker ne želijo prepirov in nestrinjanja, raje nikoli ne omenjajo politike. Obstajajo skupine, ki se redno srečujejo in shajajo zelo dobro, toda nikoli ne govorijo o religiji. Člani pripadajo različnim religijam in vedno, ko govorijo o religiji, se začnejo prepirati. Zato ohranjajo 'udobnost' s tem, ko sprejmejo slepila in iluzije skupine. Toda ne govorim o takšnih skupinah.
      V tej skupini lahko govorite o politiki, kakršni koli politiki, levi, desni ali sredinski ali pa govorite o religiji. Nikogar ne zanima, kateri religiji pripadate. Rad bi povedal, kako zelo drugačna mora biti ezoterična skupina.

V: Pred leti ste razkrili odstotek udeležbe duše v vsaki skupini. Glede na to, da je ta delež povezan z iluzijami, kakšen delež imajo skupine v ZDA?
      O: Poglejte v izdaje Share International iz tistega časa. To je bilo pred vsega nekaj leti. Našli boste različne deleže vpliva duše na osebnost v različnih skupinah. To se sploh ni spremenilo.

V: Katere značilnosti morda lahko zaznamujejo iluzijo na ravni skupine poleg tega, kar mojster DK opisuje kot vpliv na posameznika?
      O: Lahko si predstavljamo, kako se na ravni skupine poveča osebna iluzija, kajti ima jo več ljudi in tako se pojavi iluzija skupine. Obstajajo pa tudi iluzije, ki nastanejo z iluzijami najmočnejših oseb, najbolj domišljavih ali najbolj zgovornih oseb v skupini. Ni nujno, da je to najmočnejša oseba, ampak je lahko oseba, ki najbolj vpliva na skupino, ki misli, da je najbolj razvita in najbolj primerna za vzgojo skupine. Ugotovimo lahko, da takšna slepila postanejo slepila skupine kot celote, takšne iluzije pa postanejo iluzije skupine kot celote.
      To je lahko zelo prefinjeno, nastaja počasi iz dneva v dan, a je kljub temu prav tako močno. Ali pa gre za močan umski vpliv nekoga, ki je prepričan vase, vendar poln iluzij, na ume, ki so polni drugih iluzij in jim na ta način pripravi pot. To je prav gotovo eden od možnih načinov izražanja slepil.

V: Kako na našo nagnjenost k slepilom in iluzijam vpliva žarkovna zgradba?
      O: Vsakdo, na kateremkoli žarku je, gre prek slepil. Ne bi bil človek, če ne bi. Nekateri so bolj dovzetni za te težave. Drugi na enaki razvojni stopnji so manj dovzetni za slepila, vendar bolj dovzetni za težave z iluzijami.
      Žarki 2, 4, 6 so bolj nagnjeni k slepilom, to je iluzijam na astralni, čustveni ravni, kot žarki 1, 3, 5, 7. To ne pomeni, da žarki 1, 3, 5, 7 nimajo slepil. Imajo jih.
      Prvi žarek ima slepila, tako kot jih ima tudi tretji. Peti žarek navadno hitreje preseže slepila. Zdi se, da to ni glavni problem za ljudi, ki imajo um na petem žarku ter fizične možgane na tem istem žarku. Do neke mere je to odvisno od podžarkov, toda če na mentalno telo močno vpliva peti žarek, oseba običajno bolj trpi zaradi iluzij kot zaradi slepil. Seveda je v prejšnjih življenjih trpela tako zaradi iluzij kot zaradi slepil. Ljudje dobijo um na petem žarku šele tedaj, ko dosežejo določeno razvojno stopnjo, pred tem ni kaj prida koristen. Tretji žarek je prav tako nagnjen k mentalni stimulaciji, kar ne pomeni, da je oseba na tretjem žarku osvobojena slepil, toda zelo verjetno bo gradila miselne oblike s pomočjo dejavnosti tretjega žarka mentalnega telesa. Prvi žarek ima slepila, ko je na osebnosti, na astralnem telesu pa ni veliko prvih žarkov. Prvi žarek na astralnem telesu ustvari precej hladen, oblasten tip osebnosti, še posebej, če ima kje drugje šesti žarek. Prvi žarek na mentalnem telesu je nagnjen k temu, da ima iluzije bolj kot slepila. Včasih so to velike iluzije.
      Slepila v najslabši obliki običajno trajajo do drugega posvečenja. Ko postane oseba sposobna prejeti drugo posvečenje, je večinoma v veliki meri, če uporabljamo to besedo zelo ohlapno, presegla težavo slepil, ne pa tudi težav, povezanih z iluzijami. To ni več tako močna 'bolezen', kar je v precej veliki meri odvisno od žarkovne strukture. Nekateri žarki, kot na primer 2., 4. in 6., so zelo podvrženi slepilom in po mojem mnenju kažejo slepila tudi, ko se približujejo drugemu posvečenju. Vem za zgodovinske osebnosti, ki so bili posvečenci druge stopnje, po so mojem mnenju imeli dokaj očitna slepila.
      Glavni problem ljudi po drugem posvečenju so iluzije. Osebe z bolj intelektualnimi žarki, s 3. ali 5. žarkom na mentalnem telesu, so nagnjene k iluzijam. Oseba na 5. žarku je zaradi odsotnosti slepil lahko natančna, resnicoljubna in jasnih misli, toda problem iluzij je za ta žarek velik. Znanstvenik na 5. žarku, ki ne verjame, da lahko obstaja še kaj nad tem, kar lahko izmeri z inštrumentom ali vidi skozi mikroskop, vidi stvari zelo jasno in razume mehanizem delovanja. Gleda na svet in razume, kako deluje; lahko izgradi model DNA struktur in lahko preizkusi DNA vzorce in jih izsledi pri posamezniku. Vse to je znanstveni način razmišljanja, značilen za 5. žarek. Ti ljudje trpijo bolj zaradi miselnih oblik znanja; mislijo da vedo, ker so vse analizirali in preučili. Pogledali so v nebo, preučevali naravo, kakovost zraka, vedo, kako velik je sončni sistem in koliko časa bi potrebovali, da bi prišli z enega konca na drugega in tako naprej. Vse to je lahko resnično na določeni ravni, toda to ni temeljna resnica narave resničnosti. Iluzije teh žarkov so izjemne.
      To je razlog, zakaj jaz znanstvenikom, ki verjamejo, da sta najbolj zapletene in lepo narejene žitne kroge po vsem svetu naredila 'Doug in Dave' ali vrtinčast veter, pravim, da so nevedni in domišljavi. Ne zmorejo reči: "Ne vemo." Ljudi, ki vidijo neznane leteče predmete, kako letijo tisoč milj na uro z ene strani neba na drugo, ki so jih leta videvale stotine ljudi, znanstveniki z umom na 3. ali 5. žarku odpravijo rekoč, da oni bolje vedo. Pretvarjajo se, da gre za lete ptic ali vremenskih balonov, ki se bleščijo v svetlobi, se razdelijo na koščke v desetere luči in se zopet združijo - baloni počnejo takšne stvari!

V: Po mojem razumevanju deluje duša na zgornjih štirih podravneh mentalne ravni in osebnost na spodnjih treh podravneh mentalne ravni.
      O: Duša deluje na najvišji (4.) podravni mentalnih ravni. Iluzije razuma posameznika pogojujejo zmožnost duše, da vidi resničnost. Če sam um ni čist, če predstavlja nejasno sliko resničnosti, duša ne more videti čisto. To je tisto, kar iluzija je, in težava je v tem, da je to težava duše.

V: Lahko prosim natančneje pojasnite kako vaditi intuicijo?
      O: Ne usedete se, da bi vadili intuicijo. Gre za razgrinjanje te zmožnosti. Intuicijo začenjamo čutiti, ko postane mentalno telo dovolj prosto iluzij, da duši dovoli delovanje.
      Mojster nikogar, ki nima do določene mere razvite intuicije, ne sprejme drugače kot kandidata na poti preizkusa. Ne postane sprejet učenec, dokler nima razvite te sposobnosti. To je naravna zmožnost človeka, ki se začne kazati tedaj, ko duša v zadostni meri navdihuje telesa, še posebno mentalno telo. To omogoča duši, da pošilja svetlobo v svet, v svet uma, a tudi v astralni in fizični svet. Duša lahko vidi svet, kakršen je. Toda, če je sam um poln iluzij, tega ne zmore. To je težava vseh.

V: Kaj je po vašem mnenju glavna iluzija skupin, ki sodelujejo pri ponovnemu prihodu?
      O: Ena glavnih iluzij je občutek ekskluzivnosti dela. Obstaja le relativno majhna skupina 3.000 do 4.000 ljudi, ki so bili privedeni v inkarnacijo, da bi opravljali delo za ponovni prihod. Zaradi izjemnosti tega dela (ne zgodi se vsak dan, da pripravljate pot za Kristusa; zgodi se samo enkrat na 2.000 let), se v skupinah na splošno, če imajo iluzije, zagotovo pojavi iluzija veličine, iluzija izjemne vrednosti, moči in vrline te vrste dela.
      Ne želim podcenjevati tega dela. Delo vsebuje vrline, moč in vrednost, zadnji sem, ki bi dejal, da tega nima. Toda, če obstaja nagnjenost k iluziji glede tega, bo to iluzija prekomernega poudarjanja izjemnosti, težavnosti in pomembnosti tega dela. Po pomembnosti je šele na tretjem mestu na svetu. Najpomembnejše skupine z najtežjo nalogo na svetu so politične skupine. Za njimi so verske skupine in na tretjem mestu so skupine, ki pripravljajo pot za ponovni prihod. To moramo dati v pravo perspektivo in dobiti občutek za prava razmerja.
      Naslednja pomembna iluzija, ki sem jo odkril, je ta, da si ljudje prestavljajo, da delajo za ponovi prihod, vendar v resnici ne. Zanimajo se za prihod. Strinjajo se, da je On tukaj. Strinjajo se z vsemi dejstvi in si predstavljajo, da delajo zanj, vendar pogosto ne. Če so pošteni in pogledajo, kaj počnejo dan za dnem, mesec za mesecem in si zapisujejo, koliko ur na teden, koliko tednov na mesec in koliko mesecev na leto dejansko delajo za prihod, bi ugotovili, da dejansko veliko manj, kot so si predstavljali. Zanimajo se za ponovni prihod, toda ne delajo za ponovni prihod. Med tema dvema trditvama obstaja velika razlika. Večina ljudi v skupinah se zanima. Večina ljudi v skupini prepušča drugim, da opravijo dejansko delo. Relativno malo ljudi v skupini dejansko opravlja delo, ki razširja informacijo o ponovnem prihodu Kristusa. To je presenetljivo, toda resnično.
      Nekateri ljudje se vključijo šele tedaj, ko pridem na predavanja. Ko pridem, na primer v Ameriko, vidim vsako leto iste obraze. Pravim "Oh, tam je tisti in tisti," in povedo mi: "Da, ni jih bilo vse od zadnjič. Vidimo jih enkrat ali dvakrat na leto, tik preden pridete." Nenadoma dobijo navdih. To jim daje pravico, da pridejo na konferenco ali skupinsko delo.
      Če ste pošteni - in pri tem delu morate biti pošteni - boste ugotovili, da je to, kar pravim, resnično. Mnogi ljudje niso udeleženi, ampak mislijo, da so, ker jih to zanima. Zamenjujejo svoje zanimanje za resnično udeleženost. To je eno največjih slepil. Udeleženost pomeni delo, delovanje, žrtvovanje časa in energije. To je služenje.

V: Kako ločimo kvalitete organizacije in kvalitete organizma? Kakšna so znamenja, da skupina deluje bolj kot organizacija kot organizem? Ali se ta skupina premika v pravi smeri proti delovanju kot organizem ali pa je organizacija še vedno ena glavnih iluzij?
      O: Kvaliteto organizma presojamo glede na njegovo zmožnost, da opravlja delo brez vodstva. Organizem dela iz sebe, iz narave oblike, ko življenje znotraj oblike manifestira svoje različne pristope do sveta, v smeri objavljanja in vsega, kar je povezano s seznanjanjem s temi informacijami. Če ta skupina deluje kot organizem, jo opravijo posamezniki pod zaščito svoje lastne duše, brez nadzora. Ljudje ne delajo pod nadzorom nekoga, na primer nadzornikov. Delajo iz sebe, uporabljajo svoje lastne zmožnosti in iščejo vodstvo, če ga potrebujejo, drugače pa delajo na svojo lastno pobudo.
      Če zares delajo kot organizem, bodo to, kar bodo prevzeli nase, tudi opravili. V vsaki skupini so takšni, ki prevzamejo delo, dejansko pa ga nikoli ne opravijo. Začnejo z delom in ga pustijo nedokončanega in ga mora tako končati nekdo drug. To izčrpava energijo in učinkovitost skupine.
      Glavni vidik skupine, ki dela kot organizem je, da ne obstaja vodstvo. Skupina ni odvisna od moči posameznega voditelja. Ni odvisna od moči govornika, ki ima močnejši glas in več idej kot drugi ljudje. Ni odvisna od ljudi, ki imajo denar in torej zmožnost, da dajo svoja sredstva, svojo hišo, avtomobile na razpolago skupini. Obstajajo tisti, ki zahtevajo ugodnosti, ki zahtevajo položaj v skupini na podlagi njihovega denarja. Priskrbijo prostor za srečanja, priskrbijo pripomočke, ker to lahko storijo. To je sprejemljivo, toda to ne zagotavlja nobenih pravic. Če skupina deluje kot organizem, jih tudi dejansko ne.
      Če skupina deluje kot organizacija, potem lahko in velikokrat tudi zares prinaša te privilegije. Organizacijo je mogoče prepoznati na podlagi dejstva, da obstajajo ljudje, ki vodijo. Obstajali bodo ljudje, ki bodo nadzirali izhajanje idej, načine, kako so ideje zapisane. To bo organizacija, precej podobna organizacijam na zunanjih področjih poslovanja. Skupina bo postajala vse bolj podobna podjetjem, glede na to, da ljudje v njej izhajajo iz podjetniškega okolja in poznajo običajni potek dela in prilagodijo te rutine skupini te vrste.
      Ta skupina predstavlja povsem nov tip skupine in ne deluje dobro, ko je organizirana na ta način. Določena stopnja organiziranosti je potrebna v vsaki skupini, ki ima več kot dva ali tri ljudi. Toda ta stopnja organiziranosti bi morala biti zadržana na najnižji možni meri in bi morala biti preprosto rezultat zahtev, ki prihajajo od zunaj. Ko je teh zahtev veliko, povečate organizacijske zmožnosti, da bi zadostili tem zahtevam. Ko je zahtev malo, pa tega ne naredite.
      Organizacija deluje na drugačen način in ustvarja organizacijo, ki je zgrajena, da bi podajala informacije, pa če je po njih povpraševanje ali pa ne. Ko postane večja, je to zmožna opraviti. Če pa je počasna, člani obtičijo skupaj s to organizacijo, ki je v deloma neuporabljena. Prepričan sem, da obstajajo tudi druge razlike. Prepoznali boste tudi nekatere izmed njih, ki jih sam nisem. Toda gotovo je cilj vsake organizacije, da postane večja, vse močnejša in čedalje bolj znana, da postane močan glas v svetu.
      Naš namen je seznaniti z informacijo o prihodu Maitreje in mojstrov v svet v tolikšni meri, kot to zmoremo, kar pomeni na najširši možni stopnji. To je po mojem mnenju najbolje narediti tako, kot je bil tisti televizijski intervju z Mervom Griffinom. Ta je kot kaže dosegel 15 milijonov ljudi. Intervju sam po sebi ni bil nič posebnega. Ni bil ne boljši ne slabši kot stotine drugih, ki so bili narejeni pred in po tem. Toda bil je v oddaji Merva Griffina, ki ima 15 milijonsko občinstvo. Številka govori sama zase. Najboljši način dela za vsako skupino je doseganje občinstva prek televizije. Če govorite preprosto in pravilno, ste lahko zelo močni in učinkoviti. Televizija je najmočnejše komunikacijsko sredstvo, kar jih imamo, kar je tudi razlog, zakaj ga vsak svetovni voditelj uporablja ob vsaki priložnosti.

V: Um ujet v iluzije zadržuje izražanje luči duše. Način, kako pregnati iluzije, vodi prek intuicije, ki je kvaliteta duše. To je videti kot paradoks. Potrebujemo kvaliteto duše, da bi povečali izraz duše, ko smo pogreznjeni v iluzijo. Prosim pojasnite.
      O: Za to, da bi odstranili iluzije, ki preprečujejo izražanje luči duše, moramo uporabiti luč duše. To je paradoks. Paradoksi obstajajo. Naučiti se moramo, da nam paradoksi postanejo všeč.
      Spoznal sem, da večina ljudi sovraži paradokse. Mislijo, da če je resnično eno, drugo ne more biti. Če je Amerika najboljša od vseh dežel, če je ekonomija tržnih sil najboljša možna ekonomija na svetu, potem ne more biti v komunizmu nobene dobre stvari. Osebno mislim, da v komunizmu obstajajo dobre stvari. Primerjajte rusko in ameriško ustavo in ugotovili boste, da vsebujeta zelo podobne ideje.
      Težava s komunizmom je v tem, da je prihajal od zgoraj. Kakšnih 10 milijonov ljudi ga je vsililo 250 milijonom. Sprejeti so ga morali, ne glede na to, ali jim je bil všeč ali ne. Ni zrasel iz ljudi, ampak ga je vsilila partija od zgoraj. Zelo težko je bilo postati član partije. Le okrog 10 milijonov ljudi je dejansko postalo članov partije. Vodili so Sovjetsko zvezo, ki je bila ogromna in je obsegala šestino površine planeta. Zanemarili pa so potrebo po svobodi. Svoboda posameznika je bistvena, toda prav tako je bistvenega pomena pravica. V ZDA imate visoko stopnjo individualne svobode, vendar le malo pravice. Potrebno je oboje, pravica in svoboda. To je paradoks, vendar je resnica. Najboljša pravica na svetu je svoboda. Najboljša svoboda na svetu je pravičnost.
      Razvita intuicija premaguje iluzijo. Če imate intuicijo, nimate iluzije. Ni tako, da še zmeraj imate iluzijo, a uporabite intuicijo, da bi se znebili iluzije medtem, ko jo še zmeraj imate. Intuicijo, to razvito sposobnost duše, uporabljate, da bi razjasnila pogled na življenje, česar iluzija ne počne. Iluzija ustvarja meglo med opazovalcem in svetom in rezultat je fantazija, iluzija. Če svetlobi duše, intuiciji, omogočimo delovanje, če to zmožnost uporabimo, se iluzija ne pojavi.
      Ni tako, da iluzija obstaja in je ne bilo mogoče končati. Spremenjena je. Iluzijo zamenjamo z intuicijo. Ko uporabimo intuicijo, ta počisti mizo. To je kot metlica, s katero se znebimo pajčevine. Vse, kar preprečuje doživljanje resničnosti, je odstranjeno in vi tedaj veste. Ko veste na podlagi intuicije, ni prostora za kakršnokoli iluzijo. Se ne pojavi.

V: Ko ste včeraj govorili o litografiji 'Invokacija', je bila presvetlitev, toda občutil sem jo zelo drugače kot običajen blagoslov Maitreje in opazil sem, da so to občutili tudi drugi.
      O: Bila je drugačna od česarkoli, kar ste kdaj koli občutili. In bila je drugačna od česar koli, kar sem sam kdaj koli občutil. Ko sem govoril o litografiji, me je presvetljeval Maitreja in sproščena je bila veličastna energija. Bilo je izjemno, kar ste verjetno občutili. Sam še nisem nikoli doživel česa takšnega. Energija je bila kozmična in to je tisto, čemur je namenjena litografija.

V: To je 20. leto te konference. Ali vi in vaš mojster menite, da so bile uspešne? Kateri so največji dosežki teh konferenc? Bi bili tako prijazni in podelili z nami nekatere od vaših najbolj zanimivih spominov s prejšnjih konferenc?
      O: Bile so uspešne glede na omejene cilje organizatorjev. Uspešne so bile pri združevanju posameznikov, ki sestavljajo različne skupine. Sem niso prihajali vsi posamezniki, temveč izbor predstavnikov.
      Konference so bile vplivne tudi v tem pogledu, da je ključni govor, ki je bil z izjemo prvega leta zmeraj del teh konferenc, nastavil ton, misel za dani čas. Ta misel je bila letos, kako se znebiti iluzije. Tisto, kar najbolj zadeva ljudi na naši stopnji - mislečih, izobraženih ljudi, ki do določene mere delajo na mentalni ravni - niso toliko slepila, čeprav vemo, da so prisotna, ampak iluzije v umu. To je nekaj, česar bi se po mojem morali takoj resno lotiti in s tem neprekinjeno nadaljevati od sedaj naprej.
      Danes obstajajo med svetovnimi voditelji izredni primeri glede tega, v kolikšni meri jih iluzije zapeljujejo na stransko pot. Ljudje, kot sta g. Bush in g. Blair, so kronski primeri! Vidimo lahko tudi, kako dramatične in močne so lahko iluzije teroristov, ki mislijo, da lahko z uporabo nasilja vznemirijo življenje v drugih delih sveta. Lahko povzročijo neprijetnosti, toda ne morejo postaviti na glavo življenja milijard ljudi. A so številčni in prisotni v vseh deželah in v svoji uporabi orožja za terorizem postajajo vse bolj izpopolnjeni. To je resnični problem, ki ga je mogoče rešiti z rekonstrukcijo sveta in z uvajanjem pravičnosti in svobode za vse. Da bi presegli terorizem, moramo pogledati vzroke, to je ločenost in nepravičnost.
      Konferenca je bila uspešna v tem, da je usmerila pozornost na različne zadeve in zagotovila članke, kakršen je ta v reviji Share International.

V: Kakšen učinek ima na našo karmo, ko se postopoma začenjamo zavedati svojih slepil in iluzij ter jih opuščati?
      O: Opuščanje iluzij spremeni naša dejanja. To prek zakona vzroka in posledice neizogibno spremeni našo karmo.