Enotnost v raznolikosti
Benjamin Creme

Ta članek je urejena različica govora Benjamina Crema na transmisijski konferenci, ki je avgusta 2006 potekala pri San Franciscu v ZDA.

Ta članek temelji na članku, ki ga je moj mojster maja 2006 napisal za revijo Share International.

Enotnost v raznolikosti
V stoletjih je človeštvo privzelo veliko različnih oblik vladavine, od najbolj tiranskih do najbolj enakopravnih. Danes je večina držav izbrala demokratično obliko, t.j., da ljudstvo izvoli nekoga z glasovanjem za eno ali drugo politično stranko. Velja predpostavka, da je tak sistem volitev pošten, brez zlorab in prevar. Na žalost pa nas nedavna zgodovina uči, da to ni tako. Tudi v tistih državah ne, ki najbolj poudarjajo poštenost volitev. Veliko je prevar in hinavstva, posamezniki in stranke pa prihajajo na oblast z zvijačami in prevarami.
      Bolj avtoritarne so tiste enostrankarske države, kjer vse odločitve sprejema odbor 'močnih', za katerimi stoji vojska in policija. Ljudje nimajo besede pri zakonih, ki jim vladajo, ter pogosto ne čutijo potrebe, da bi v zvezi s tem zahtevali kakšne pravice.
      Nekatere države so v primežu krutih tiranov, željnih moči in bogastva, ki ju prinaša moč. Nekaterim vladajo zaslepljeni fanatiki, prepričani, da so oni sami in njihovi častilci v rokah boga in da izvršujejo njegove načrte. Druge države poskušajo pomagati svojim ljudem iz revščine in trpljenja in zavračajo zahteve svojih bogatih sosedov. Spet tretje pa se borijo za neodvisnost ali pa so v breznu kaosa in državljanske vojne.
      Človeštvo si mora k srcu vzeti nauk, ki iz tega izhaja: potrebe različnih ljudi je mogoče organizirati na različne načine. Pri teh pomembnih zadevah je nujno potrebna večja strpnost. Energije žarkov, ki vladajo posameznim narodom, so različne, in zahtevajo različne strukture, skozi katere lahko izrazijo svoje kvalitete. Načrt evolucije ne predvideva, da bi prevladal en sam način vladanja, demokratičen ali ne. Potrebe ljudi so resničnejše in pomembnejše od ideologij. Strpnost do drugačnosti združuje, medtem ko ideologije razdvajajo.
      Ko bo Maitreja javno spregovoril, bo pokazal, da je enotnost v raznolikosti ključ do harmonične prihodnosti. Vsi narodi imajo usodo, edinstveno in sveto. Maitreja bo pokazal, kako je mogoče doseči to blaženo stanje in vzpodbudil ljudi, da bodo odprli svoja srca za modrejše razumevanje načrta. Pod njegovim vodstvom bodo ljudje začeli ceniti bogastvo svojih in tujih dosežkov. Potreba po tekmovanju in prevladi se bo postopno umaknila in za človeštvo bo nastopilo novo obdobje bratstva in miru. Tako se bo zgodilo.
      (Mojster -, prek B. C., S. I. maj 2006)

Preden spregovorim o svojih pogledih na ta članek in ga poskušam razširiti, bi vas rad spomnil na stalne potrebe človeštva, ki jih imenujemo Maitrejeve prioritete. To želim storiti zato, ker v primeru, da so pravilne, in osebno verjamem, da so, jih bomo hitreje izpolnili, če jih bomo imeli stalno pred očmi in se jim ves čas posvečali.
Tisto, čemur ne namenimo pozornosti, se ne bo uresničilo, in to se dogaja danes.
Vsakih nekaj let nastopi kriza - potres, cunami, grozna lakota, ki prizadene dele Afrike ali druge dežele. Tedaj se srca ljudi takoj odprejo in ljudje vse napore vložijo v to, da bi zbrali dovolj denarja za rešitev te krize. Dokler se krizi posvečamo, je potreba zadovoljena. Prizadete države dobijo zajetne finančne donacije za reševanje krize. Po mesecu ali dveh mediji prenehajo pozivati k zbiranju denarja. Potreba je videti zadovoljena, ne glede na to, ali je bila pomoč pravilno razdeljena ali ne. Miselna oblika o potrebi, hitri in nujni pomoči izgine iz našega mišljenja, in vrnemo se k svojim opravkom.
      Koliko koncertov za zbiranje denarja smo imeli? Kolikokrat so ljudje zbirali denar pod geslom: "Rešimo milijone stradajočih ljudi?" To se zgodi vsakih nekaj let, medtem ko sestradani milijoni ljudi na tem svetu potrebujejo resnično ekonomsko pravičnost. Maitreja bo, v to ste lahko prepričani, ljudem odkrito povedal, da je potrebno končati katastrofo, ki se dogaja vsak dan: 35.000 ljudi umre od lakote v svetu izobilja. Dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem, leto za letom se katastrofa nadaljuje. Čas je, da se spoprimemo s to tragično situacijo milijonov ljudi in jo prekinemo enkrat za vselej.
      Verjamem, da bo za dosego tega potreben Maitreja. Ne on osebno, pač pa njegova prisotnost, njegovi nauki, njegovo opozorilo, da je reševanje nujno in da je stanje sramotno, kot bi dejal on sam. Pravi: "Nič me tako ne razžalosti, kot ta sramota. Ločenost mora izginiti s tega sveta. Potrjujem, da je to moj cilj." To je prvi cilj, rešitev stradajočih milijonov v svetu. Koristno je, če se skupine, kot je ta, osredotočajo in vedno razmišljajo o Maitrejevih prioritetah, ne le na predavanju, ves čas se je potrebno zavedati osnovnih potreb človeštva.
      Še enkrat vas bom spomnil na Maitrejeve prioritete, kot jih razume moj mojster v članku "Sin človekov" (Share International, junij 1984).
      Poglejmo njegove prioritete: vzpostavitev miru; uveljavitev sistema delitve dobrin; odstranitev krivde in strahu, očiščenje src in umov ljudi; izobraževanje človeštva o zakonih življenja in ljubezni; vpeljevanje v misterije (misterije posvečenj); olepševanje mest; odstranitev ovir za potovanje in izmenjevanje ljudi; ustvarjanje bazena znanja, ki bo dostopen vsem.
      Kot zadnje - "bazen znanja, ki bo dostopen vsem" - lahko razumete internet, ko bo brez omejitev dostopen za vse, kar pa trenutno ne velja. Ko bo svobodno in brez omejitev dostopen vsem, vsem državam brez izjeme, ko ne bo zadržano nič, kar človeštvo potrebuje, bo tako, kot da bi bil vsakdo lastnik vseh knjig v Aleksandrijski knjižnici.
      S tem v mislih se ponovno ozrimo na mojstrove besede v članku "Enotnost v raznolikosti".
      "V stoletjih je človeštvo privzelo veliko različnih oblik vladavine, od najbolj tiranskih do najbolj enakopravnih."
      Za najbolj despotske upamo, da so stvar preteklosti, in mislim, da je večinoma tako; resnično veliki tirani, kot so bili Džingiskan in njemu podobni, so na srečo del preteklosti, toda še vedno je prisotnih veliko tiranov, nekateri so se poslovili šele pred nedavnim. Spomnimo se Hitlerja, Mussolinija in podobne druščine. Lahko se spomnimo različnih desničarskih, militarističnih diktatur, ki jih je ta država, Združene države Amerike, vsilila južnoameriškim državam, kot je Čile. Tam so imeli svobodno izvoljeno demokratično vlado pod Salvadorjem Allendejem, ki je bil slučajno levičar. To ni bilo sprejemljivo za vlado ZDA, zato so se ga znebili. CIA je organizirala prevrat, ki je Allendeja in njegovo vlado vrgel z oblasti in namestila diktatorja fašističnega tipa, ki je bil tesen prijatelj ge. Thatcher, generala Pinocheta, ki je zelo znan po svojem despotskem vladanju. Ko so ga poklicali pred sodišče, da bi mu sodili za njegova dejanja, je imel vedno težave s srcem, ni mogel hoditi ali je bil celo preveč bolan, da bi prišel na sodišče, da bi se soočil s svojimi tožniki.
      "Danes je večina držav izbrala demokratično obliko, t.j., da ljudstvo izvoli nekoga z glasovanjem za eno ali drugo politično stranko."
      Ko bi le držalo. Ena od tragedij, tako za ZDA kot za svet, je bil nenavaden način, na katerega je prišla na oblast trenutna administracija. To je bila najbolj sleparska in pokvarjena zloraba v dolgi zgodovini zlorab, vse nazaj do Anglije v 18. in 19. stoletju. Takrat so kandidati za člane parlamenta glasove kupovali z galonami - galonami piva. Hodili so po malih mestih in vsem točili pivo, kolikor so ga lahko popili, zraven pa še delili krepke obroke in zlate kovance, ki so bili vredni po eno gvinejo. Te zlate gvineje so pripeljale na oblast ducate ljudi, ki so želeli zmagati le zato, ker so bili poslovneži, in to, da so člani parlamenta, je bilo dobro za njihov posel. To jim je dalo moč in vpliv, ki ga sicer ne bi imeli. Zloraba je bila običajni postopek.
      Dandanes so volitve v Britaniji precej bolj poštene. Niso 100 odstotno poštene, so pa precej bolj. Navadno med in po volitvah pride na dan, da je lokalni odbor kakšne stranke, ne vsa stranka, našel način, kako se dokopati do večjega deleža glasov. To se dogaja. V Britaniji, "materi parlamentarne ureditve", se še vedno dogajajo manjše volilne zlorabe. Toda nikjer v sodobnem svetu ni bilo take korupcije, ki je spremljala drugo izvolitev predsednika Busha v ZDA. Vsi vemo za zlorabo, ki ga je pripeljala na oblast na prejšnjih volitvah. Takrat je zmagal Al Gore, vendar mu tega niso priznali. Drugič je zmagal Kerry, vendar mu tega niso priznali.
Eden od mnogih uporabljenih trikov je bil ta, da je bil v tistih delih države, kjer je glasovanje potekalo prek elektronskih glasovalnih avtomatov, eden od glavnih dobaviteljev teh naprav ključni donator finančnih sredstev za Republikansko stranko. Njegovo podjetje je avtomate nastavilo tako, da je bil vsak peti glas za Kerryja avtomatično spremenjen v glas za Busha. Poznam žensko iz Massachusettsa, ki je volila prek avtomata. Glasovala je za Kerryja. Avtomat nudi možnost, da volivec preveri, ali je bil njegov glas resnično zabeležen. Preverila je in izpisalo se je Bush. Ponovno je preverila in spet je pisalo Bush. Osemnajstkrat je izpisalo Bush, preden je končno izpisalo Kerry. Ne morete si predstavljati obsežnosti te prevare na zadnjih volitvah v ZDA. Za svet je bila to popolna tragedija.
      Tega seveda ne morem dokazati, toda prepričan sem, da če bi na prvih volitvah zmagal Al Gore (kar se je v resnici tudi zgodilo), se 11. september ne bi zgodil. Verjamem, da je bil napad načrtovan že pred tem. Priprave bi se nadaljevale, toda Gorove poteze bi bile tako drugačne od tistih, ki jih je potegnila sedanja administracija, da za izpeljavo 11. septembra ne bi bilo enake volje in občutka nujnosti.
      Če se 11. september ne bi zgodil, bi bil svet povsem drugačen. Ta dan je sedanji administraciji ZDA dal priložnost za napad na Afganistan. Talibani so zelo tog in neprizanesljiv fundamentalističen islamski režim. Pod njimi je težko živeti, toda kot celota niso bili teroristi. Sedaj, ko so bili premagani v bojih v Afganistanu, so se prerazporedili in se vrnili z vsem terorističnim znanjem. Sedaj so teroristi in odhajajo v Irak, ki je na široko odprt za vse, ki želijo ustvariti kaos.
      Povsem po nepotrebnem je bil v Afganistanu ustvarjen celotni narod teroristov. Napad na Irak je grozna tragedija za svet. Sedaj so v Iraku na robu državljanske vojne. V resnici sedaj tam dejansko poteka manjša državljanska vojna. Na srečo ni zajela celotne države, kljub temu pa gre za državljansko vojno. Mislim, da nobena vojna ni tako grozna kot državljanska.
      Med špansko državljansko vojno je ena stran ulice podpirala generala Franca, druga pa republikansko vlado. Borili in pobijali so se med seboj, prav tako kot nedavno na Kosovu in v Bosni pod okriljem tedanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića.
      Svet ni prišel le do točke brez povratka, pač pa do totalne krize, do totalnega soočenja med dobrim in slabim, med tem, kar ustvarja dobro in tistim, kar ustvarja nasprotno. To je rezultat energij meča razkola. V Svetem pismu beremo, da je Jezus dejal: "Razdelili se bodo: Oče proti sinu in sin proti očetu" itd., vse zelo destruktivno. Meč razkola, pa naj se sliši še tako ironično, je energija ljubezni. To se je dogajalo prej in se dogaja tudi danes in to bo Maitreja natančno osrediščil.
Energija ljubezni se sedaj preliva prek vseh ravni. Prežema svet in na človeštvo vpliva tako, da potencira to, kar ste. Če ste dobronameren človek, bo to spodbujeno in okrepljeno. Če ste uničevalni in zlonamerni boste postali še hujši. Spodbujeno je vse, tako dobro kot slabo. Na ta način bo človeštvo zelo jasno videlo, kaj mora storiti. Če se to ne bi zgodilo, bi morda imeli občutek, da se lahko še naprej bojujemo, kot doslej. Bilo bi težko, toda morda bi si mislili, da bi se sčasoma stvari najbrž polegle in bi bilo spet vse v redu - kot ni bilo še nikoli v preteklosti. Meč razkola ostri razlike in pred človeštvom jasno razgrinja možnosti. Vse več ljudi z izostrenim pogledom, ki ga daje meč, vidi, da alternativa miru ne obstaja. Če ne bo zavladal mir, bo vse življenje na planetu uničeno.
      Mir, potemtakem, za človeštvo ni več samo izbira, pač pa nuja. To razumevanje je rezultat Maitrejevih energij ljubezni. Meč razkola človeštvu jasno zarisuje pot naprej: skozi bratstvo, pravičnost, medsebojno delitev dobrin in mir; skozi svobodo, pravilne odnose in vse, kar iz tega izhaja. Vse to ali pa nadaljevanje po dosedanji poti in uničenje vsega življenja. Maitrejev meč razkola pred človeštvo razgrinja konfrontacijo črnega in belega, da jo lahko vidimo jasno, ostro in brez zabrisanih robov. Mi se odločimo za eno ali drugo stran. Lahko se odločimo stopiti po poti pravilnih človeških odnosov, ustvarjalnosti in harmonije, ali pa po poti napačnih odnosov in sčasoma popolnega uničenja. Zelo pomembno je, da pred naslednjimi volitvami vsi v tej državi (ZDA) zahtevajo povsem drugačen volilni sistem. Ne smete dopustiti volilnega sistema, kakršen je bil na zadnjih dveh volitvah. Za te vem, da so bile bolj prevarantske od volitev v katerikoli "banana republiki". Bile so nezaslišane, za vas in za svet. Nikoli več ne smete dovoliti, da bi vaša vlada to ponovila. Volilni sistem bi moral biti tak, da bi bil dokaz za vašo izbiro vaš podpis. To bi moralo veljati za sleherni glas. Ne bi smeli dovoliti, da podpise nadomestijo avtomati in prevare, kot se je množično dogajalo na zadnjih volitvah. Znano je, da je večina mladih želela spremembo in je volila Kerryja. V mnogih krajih so jih zbrali v posebnih prostorih, niso se smeli pridružiti ostalim, ki so čakali, da bi oddali svoj glas. Tam so jih zadrževali več ur. Če mlade, stare 18, 19 in 20 let, več ur zadržujete, ne bodo ostali. Volišča so množično zapuščali. Takšna praksa je bila zelo razširjena. To je zelo enostavno: mlade je potrebno odstraniti z volitev. Ti glasovi so bili nekomu odvzeti, morda gre za tisoče glasov, in to bi lahko bilo odločilno, če bi bila kandidata izenačena. To je zelo enostavno, zelo učinkovito in zvito.
......"Na žalost pa nas nedavna zgodovina uči, da to ni tako. Tudi v tistih državah ne, ki najbolj poudarjajo poštenost volitev."
      Nobena država ni tako pozorna na poštenost volitev v drugih državah, kot so ZDA. Ne samo, da morajo biti volitve poštene, pač pa tudi "demokratične". Morajo biti "demokratične", sicer so gotovo nepoštene in tako nelegalne.
      Hamas je bil izvoljen s popolnoma poštenim in legalnim volilnim sistemom in je tako postal svobodno izvoljena palestinska vlada. Administracija ZDA je zavrnila priznanje ali sodelovanje s Hamasom. Izrael, ameriški lakaj, prav tako ne želi imeti opravka s predstavniki Hamasa, ker naj ne bi bili demokratično izvoljeni. Kako naj bodo še bolj demokratično izvoljeni, če je zanje glasovala velika večina prebivalcev? To je bil plaz, Hamas je dobil skoraj 90 odstotkov glasov. Kaj lahko storite zoper takšno dvoličnost in dvojna merila v državniških zadevah?

Raznolikost demokratičnih oblik
Obstaja veliko oblik in različnih tipov demokracije. Ameriška administracija misli, da so legalne le tiste volitve, v katerih sodelujeta dve politični stranki. To velja za Evropo, Japonsko in za nekatere druge države. Toda obstaja veliko različnih zamisli o demokraciji; obstajajo različne stopnje in tipi demokracije.
      Kitajska bi trdila, da je demokratična država, pa je se njena demokracija zelo razlikuje od tiste v Britaniji, Ameriki, Franciji, Nemčiji in Skandinaviji. Če bi povprečnega izobraženega Kitajca, to še posebej velja za prebivalce zahodne obale, vprašali, ali je kitajska vlada demokratična, bi verjetno odgovoril: "Da, je. Je oblika demokracije. Svoboden sem, da počnem, kar želim. Lahko opravljam to delo ali pa ono. Nihče nas ne sili v določeno delo. Lahko opravljam delo, za katerega sem usposobljen in dober, brez omejitev. Imamo demokracijo."
      Mi tega ne bi imenovali demokracija, toda gre za obliko demokracije, mešano demokracijo. Kitajci svetu predstavljajo zelo zanimivo obliko vladavine. Gre za eksperiment, ki se morda ne bo končal tako, kot kaže sedaj. To je narava eksperimenta. Eksperimenti, ki potekajo na ravni države, kakršna je Kitajska, zahtevajo čas. Na Kitajskem obstaja skupina močnih mož, za katerimi je vojska in policija, torej lahko vsilijo vladavino zakonov, kot jih vidijo sami. To tudi počnejo. To je prvožarkovna država. Duša države je prvi žarek, osebnost pa tretji. Niso zelo čustveni; to ni ena od njihovih napak.
      Ta država (ZDA) je ravno tako neodkrita in avtokratična kot vaša sedanja vlada. Dušo ima na drugem žarku, osebnost pa na šestem. Do neke mere je sentimentalna. Kljub temu pa mi je ta oblika ljubša od, milo rečeno, robustne obliko kitajske demokracije, ker mislim, da se bo drugožarkovna duša Amerike sčasoma manifestirala. Prej, kot se bo to zgodilo, boljše bo za svet.
      Svet resnično čaka na manifestacijo ameriške duše. Ko se bo to zgodilo, bo razumela potrebe sveta kot celote. Pod vplivom Maitrejevega učenja bo prvič razširila svoje zorno polje. Maitreja bo priklical dušni vidik Amerike in jo navdahnil k delitvi virov, ki jih ima v obilju. Rezultat bo nov Marshallov načrt na svetovni ravni. To je najvišje upanje, ki ga lahko gojite kot pripadnik tega naroda. Američani so velik narod. Storili so nekaj groznih stvari, toda to so počeli tudi vsi ostali. To je mlad narod, zato je v nekem smislu moč pričakovati, da občasno izgubi oblast nad seboj. Tako močan, velik in tako bogat, da ima v svetu velikanski vpliv. Ta vpliv je naravni tok inteligence in domiselnosti ljudi. Gre pa tudi za načrtovan vpliv, načrtovan iz Washingtona, Bele hiše in Pentagona, ki je resnični sedež moči v Ameriki. Pentagon in Bela hiša nadzorujeta usodo Amerike in do neke mere usodo sveta. To ni prav.

Ameriški imperij
Maitrejeva naloga je nadzorovati težnjo sedanje administracije po moči in njen pritisk na razvijanje svetovnega 'demokratičnega' sistema, ki naj bi v vseh pogledih postal Ameriški imperij. Mnogo Američanov povsem zavestno razmišlja in dela v smeri osnovanja Ameriškega imperija. To stoletje imenujejo Ameriško stoletje, saj naj bi imperij nastal v tem času. Taka je njihova volja in njihov načrt, toda to se ne bo zgodilo. Ni v Načrtu Logosa našega planeta, da bi en narod ali ena oblika vladavine dominirala po svetu.
      V času med 17. in 20. stoletjem je Velika Britanija vzpostavila oblast po vsem svetu in oblikovala nekaj, kar danes ni več imperij. Oblikovala je imperij, ki se mu je v prejšnjem stoletju odrekla, vendar je oblikovala nekaj veliko trajnejšega in pomembnejšega - Commonwealth of Nations*.
      Commonwealth je eno od resničnih dejanj združevanja ljudi v dolgoročnem načrtu Planetarnega logosa in s tem Duhovne hierarhije, ki Načrt izvaja. Commonwealth sicer ni splošna blaginja, kot govori ime, toda ustanovil je svobodno trgovino, ki je dotlej ni bilo. Pri drugih narodih ni tako, velja pa v Commonwealthu. Dandanes je mnogim Avstralcem težko izkazovati čast kraljici in zastavi, ker čutijo svojo drugačnost in ločenost od tega, vendar imajo milijoni Avstralcev svoje korenine v Britaniji. To velja za vse dežele Commonwealtha: Novo Zelandijo, Kanado, otočje West Indies (op. prev.: Bahami ter Veliki in Mali Antili), dele Afrike, Indijo, Pakistan itd.
      Če ste pogledali na zemljevid pred drugo svetovno vojno, je bila večina zemljevida rožnate barve. To je pomenilo, da je država del Commonwealtha, nekdanjega Britanskega imperija. Imperija ni več in nekateri njegovi deli, zlasti v Afriki, si prizadevajo uveljaviti se kot individualni narodi. Commonwealth, ki je vzdrževal nevidne vezi z matično Veliko Britanijo, resnično predstavlja prizorišče zbiranja ljudi različnih barv, različnih tradicij, različnih religij, različnih načinov mišljenja, čustvovanja in odnosov - ljudi, ki živijo skupaj v miru. Danes se v Britaniji predstavniki vseh teh narodov pogosto srečujejo v velikih skupinah.
      Lahko greste v Manchester ali kakšno drugo mesto in velike skupine ljudi bodo imele pakistanska ali zahodnoindijska imena in tradicijo, hrano ter religijo, vsi pa bodo imeli angleški naglas in se bodo imeli za Britance. Na pogled so različni, vendar zvenijo podobno in vsi so Britanci. Živijo skupaj v relativnem miru na način, ki je edinstven v svetu. Ko se britanska Nacionalna stranka (stranka skrajno desnega krila) postavi proti Pakistancem, na primer, in se do njih grdo obnaša, nastane 'vznemirjenje', saj se Pakistanci branijo, vendar je to redko, zgodi se le vsakih nekaj let. Na splošno rečeno, gre za neverjetno naklonjenost in utrjevanje dobrih medsebojnih odnosov med dokaj ločenimi skupnostmi. Na splošno se ne mešajo med seboj. Nekateri se, v splošnem pa vsaka narodnost, ne glede to, iz katerega dela Commonwealtha prihaja, ohranja svojo identiteto, svoj jezik, svojo hrano, svoje šole, svoje cerkve ali templje. Razlikujejo se, drug do drugega so prijateljski in med njimi je zelo malo trenj.

Trije poskusi
Commonwealth (govorimo o milijonih ljudi) je poskus v malem. Na svetu potekajo trije večji poskusi. Ta je britanski.
      Tu, v Ameriki, gre za prenos Evrope v Ameriko, del Evrope je vzet iz Evrope in prestavljen na drugo stran oceana. Amerika je v glavnem nastala takole: poberete vzorec ljudi večine narodov Evrope - ne veliko Francozov, zaradi njihove žarkovne različnosti - Angleže, Irce, Škote, Nizozemce, Nemce, Špance, Skandinavce, posebej Švede, Italijane, Grke in še nekaj ljudi od drugod, jih postavite v Ameriko in rečete: "Napredujte, kolonizirajte to deželo, premagajte Skalno gorovje, najdite El Dorado - Kalifornijo."

Grška 'demokracija' in suženjstvo
Potem pa se je zgodila velika napaka. Ljudje govorijo o demokraciji kot o čudoviti stvari in o tem, kako izvira iz stare Grčije.
      Grki so bili prvi demokrati, to že drži. Od petega stoletja pred našim štetjem so imeli neke vrste demokracijo, demokratični svet - zasedali so enako misleči možje z enake socialne ravni, vsi senatorji, veleposestniki, vsi bogati in vplivni možje Aten. Vendar so Atene, podobno tudi druga grška in rimska mesta, živele na plečih sužnjev. Suženjstvo je obstajalo davno pred Atenami, toda moč Aten je zrasla na plečih sužnjev in enako velja tudi za grško civilizacijo, iz katere izhaja marsikaj, mnogo pametnih odkritij, posebej v znanosti, geometriji, arhitekturi in tako naprej. Veliko smo se naučili od teh izjemno modrih in nadarjenih mož, toda oni so vse to počeli na plečih sužnjev.
      Atene in druga večja mesta v Grčiji so živela na račun sužnjev. Odšli ste v boj, izbojevali bitke, osvojili ozemlje in zajeli ujetnike. Pripeljali ste jih domov kot sužnje. Ko je ta dežela - Amerika - rasla v moči in bogastvu, se je zgodilo isto. Tokrat ste sužnje dobili iz Afrike. Arabci so bili trgovci s sužnji že generacije pred tem. Njihove ekonomije so temeljile na delovni sili sužnjev, nekatere od njih temeljijo še danes, in nekateri od potencialnih sužnjev so prodajali druge trgovcem s sužnji. Tako so tudi sami sodelovali v tej strašni trgovini s človeškimi bitji. Postali so bogatejši in so se lahko izvlekli iz najnižje kaste. Vedno so le najrevnejši, ki so bili najnižje v družbenem sistemu, postali sužnji. Kot veste je bil južni del te države zgrajen na suženjstvu in velik del bogastva države izvira iz suženjstva.
      Velik del bogastva, ki ga še vedno uživa aristokracija in nižja aristokracija Britanije, je bil pridobljen iz prodaje sužnjev. Britanci so imeli v lasti ladje, ki so plule na afriške obale, Zlato obalo, Slonokoščeno obalo in druga področja. Tam so kupili sužnje in jih prepeljali prek morja. To je bila strašna trgovina, ki se nadaljuje do današnjih dni: v delih Afrike, Indije, Kitajske in drugih deželah še vedno kupujejo in prodajo sužnje.
      Obstaja veliko različnih tipov demokracije in demokratičnih držav. Demokracija osnovana na suženjstvu je protislovna sama po sebi, razen če človeštvo razdelimo na dve vrsti ljudi. Tisti, ki imajo moč, lahko ustvarjajo na videz demokratično ureditev na svoji ravni, istočasno pa je ta zgrajena na globoko ukoreninjeni ekonomiji suženjstva. To je tragično. Tako se človeštvo obnaša že tisočletja.

Varnostni svet
Kljub močnemu pozivu Amerike k demokraciji vsepovsod (osebno sem zelo za demokracijo), ni države, ki bi bila tako glasna v zahtevi po demokraciji zunaj svoje države, kot so Združene države same. Ob tem je, kot je poudaril moj mojster, ta dežela presenetljivo slepa za pomanjkanje demokracije v Združenih narodih.
      Delovanje Varnostnega sveta je pravo nasprotje demokracije. Varnostni svet je osnovalo pet držav, ki so imele atomsko bombo: Britanija, Amerika, Francija, Kitajska in Rusija. Ker so imele atomsko bombo, so obvladovale akcije Združenih narodov in ustanovile Varnostni svet, ki jim je dal pravico do veta. Nič ni tako proti demokraciji kot pravica do veta. Vsaka država, ki ima pravico do veta, ga lahko uporabi za preprečevanje izvajanja katerekoli resolucije, ki jo pripravi Generalna skupščina Združenih narodov kot celota. ZDA uporabijo veto večkrat kot katerakoli druga država in v primerih resolucij zoper Izrael so to storile 63 krat. Izrael Združenim narodom 'kaže osle', ker ve, da ga Ameriški veto varuje pred kritikami. Eden od izgovorov za napad Amerike in Britanije na Irak je bil, da je bil Sadam Husein brezbrižen do izvajanja 19 (nekateri pravijo 17) resolucij Združenih narodov. Resolucije so se nanašale na orožje za množično uničevanje. ZDA in Velika Britanija sta trdili, da Irak ni uničil svojega orožja, kar pa je dejansko storil, kot to vemo danes, in kot je to revija Share International vedela in objavila še pred začetkom vojne. Kakorkoli, Izrael je odnesel celo kožo. Zaradi sistema veta in ameriške zaščite mu ni potrebno izvajati nobene od teh 63 resolucij.
      Veto in Varnostni svet sta preživela svojo uporabnost in razlog svojega obstoja in ju je treba ukiniti. Veto je potrebno odstraniti in Združeni narodi morajo postati prava demokratična skupščina. To pa se ne more zgoditi, dokler ne bo razpuščen Varnostni svet in ukinjena pravica do veta. Potem bo glas, ki ga moj mojster imenuje "glas upanja sveta", glas Generalne skupščine Združenih narodov mogoče slišati v enostavni in čisti obliki in ga uporabljati za to, da svet spravi v red, kakor hitro bo to mogoče. To je zares zelo nujna zadeva.
      Kljub sedanjemu osredotočanju Zahoda na demokracijo za vsako ceno in povsod, če to ljudje hočejo ali ne, se ta ne šteje za demokracijo, če ne sledi tipu demokracije, ki pripada ZDA, in jo v tem primeru obravnavajo kot neko obliko avtoritarnega režima.
      Demokrati so nagnjeni k temu, da zamerijo vsakršno obliko zmanjševanja njihove demokracije, toda kljub sedanji osredotočenosti prihaja dan, ko demokrati ne bodo nikjer zamerili določene stopnje nadzorstva in sprejemanja odločitev s strani Hierarhije. Takoj, ko bodo ljudje začeli zaupati modrosti in višjemu znanju mojstrov, bodo njihovo nadzorstvo pozdravili kot učni proces. To bo prineslo novo in redko stanje ponižnosti.
      Ko bomo mojstre videli in spoznali, kako strpni so, bomo uvideli, da sploh nismo strpni. Videli bomo, da mojstri človeštvu nikoli ne vsiljujejo svoje volje. Ko bomo uvideli, kako potrpežljivi so in kako natančno delujejo skladno z Zakonom, v vsem, kar počnejo, bomo spoznali, da sta višje znanje in modrost mojstrov nekaj, kar bi si res želeli imeti.

Globalno segrevanje
So ljudje, ki so tako občutljivi na svojo majhno moč in znanje, da mislijo, da bi lahko vodili svet. Nekaj je takih, ki mislijo, da vse vedo - na primer znanstveniki. Obstajajo znanstveniki, ki trdijo, da se planet segreva, da je globalno segrevanje realnost in da moramo v zvezi s tem nekaj ukreniti. V ozračje spuščamo vse te odpadne pline in to segreva planet. Obenem pa obstajajo tudi drugi znanstveniki, ki trdijo ravno nasprotno. Običajno so ti v ZDA.
      So znanstveniki, ki so jih s podkupninami pregovorili ali pa resnično verjamejo, da trditev, da se planet segreva, ni resnična. Mislijo, da tega ni mogoče rešiti preprosto tako, da bi proizvajalce pripravili do tega, da bi omejili izpuste svojih odvečnih plinov. Trdijo, da to ne bo odpravilo problema in da tega celo ni potrebno početi. Pravijo, da obstajajo druge rešitve, da bomo pravočasno imeli vso nafto, kolikor je hočemo, takoj ko dobimo v roke iraško nafto, venezuelsko nafto in katerokoli nafto, ki obstaja in je še ne izkoriščajo. Shranili jo bomo. Imamo gore, ki smo jih izdolbli in so znotraj votle. Vanje bomo shranili vso nafto v sodih. Verjamejo, da bo to zadoščalo, dokler ne pridejo 'nebesa', in, ker so v glavnem fundamentalisti, vedo, da so 'nebesa' bližje, kot misli večina ljudi.
      Prihaja čas, ko bodo ljudje veseli, če bo mojster rekel: "No, če bi bil jaz na vašem mestu, bi to naredil tako." To jim bo zelo všeč. Nenadoma bodo postali kot majhni otroci v šoli. Mojstri vedo tako veliko. Ne hodijo okrog z vso svojo modrostjo, napisano v knjigah, vse imajo tam zgoraj. Imajo dostop do katerekoli informacije, ki jo potrebujejo. Samo deve pošljejo ponjo, usedejo se, počakajo in že je tukaj!
      Ljudje bodo zelo veseli, da bodo dobili vodstvo in neko stopnjo nadzora v obliki nasvetov - kakšno politiko izbrati, kako nadaljevati po smernicah Načrta. Načrta ne poznamo. Nismo vedeli, da obstaja, dokler nismo videli mojstrov, vendar Načrt obstaja in mojstri ga izvajajo. Ker ne vemo, da Načrt obstaja, delamo vse, razen tega, kar bi morali, ker je vse odprto. Prave stvari delamo slučajno, vse ostalo pa po izbiri.
      Imeli bomo stopnjo nadzora, ki bo popolnoma sprejemljiva celo za ljudi, ki so zelo togi. Ena od stvari, ki jo ljudje rečejo o 'tej zgodbi' je: "Beseda 'mojstri' mi ni všeč." Povem jim: "Oni so mojstri samih sebe. So mojstri v smislu popolnega zavedanja in nadzora na vseh ravneh našega planeta. To je tisto, kar naredi mojstra." In nato rečejo: "Še vedno mi to ni všeč. Ni mi všeč, da so . " Kar v resnici mislijo, je, da so 'nad' nami. Mislijo, da nam bodo mojstri, taki kot so, ukazovali, kaj naj storimo. Ne vedo, da bodo mojstri povedali ljudem, kaj lahko storijo, samo če jih bodo vprašali. Vprašajte mojstra, kaj bi bilo prav storiti in On bo lahko rekel: "No, modro bi bilo narediti tako in tako." Če ste modri, boste to napravili, ker je to prava stvar. Toda, če jih ne vprašate, vam ne bodo povedali, kaj storiti. Oni imajo do nas popolnoma svetovalni odnos.

Duhovne skupine
V tej deželi in drugod je mnogo duhovnih skupin, na tisoče jih je, ne glede na to, kako so lahko zaslepljene, kako različne so njihove ideje od vaših, kako nedejavne so, vase zagledane in kako malo se menijo za svet kot celoto. Trenutno so skoraj popolnoma ločene, razdrobljene. So povsod, vendar razdrobljene. Le malo od njih ima kakršenkoli odnos z drugimi.
      Ko sem januarja 1980 prvič prišel v to državo na konferenco sveta "Enotnost v različnosti," sem pomislil: "Aleluja, to je čudovita skupina, skupine vseh vrst pripelje skupaj. Delujejo pod skupnim okriljem, imenovanim Svet enotnost v različnosti - največja raznolikost in skrajna enotnost, čudovit koncept, zame je to koncept resničnega življenja na planetu Zemlja." To je tisto, kar potrebujemo - največjo raznolikost in različnost: vse države, ki zaradi svojih različnih žarkovnih struktur prispevajo svoje najboljše lastnosti celoti. Žarki dajejo lastnosti, zato lahko države izlijejo v skupni fond vse, kar imajo posebnega in edinstvenega, zaradi kombinacije žarkov duše in osebnosti ter kvalitete, ki jo ta ustvarja na svetu.
      Potrebujemo vse in vse imajo določeno vlogo, ki jo morajo odigrati v svetu. Ko bo doba Vodnarja vse bolj napredovala in bodo mojstri že dlje časa v svetu, bodo narodi izkazovali lastnosti svojih žarkov, svoje individualne nadarjenosti in to prispevali v dobro vseh. Tako naj bi bilo. Danes ni tako, vendar je to tisto, kar bo.
Skupine, kot je ta, morajo delati skupaj z drugimi skupinami, da podprejo vse podobne skupine v ustvarjanju svetovnega javnega mnenja. Svetovno javno mnenje je tisto, ki se izraža skozi ljudi sveta in to bo spremenilo svet.
      Maitrejeva naloga je spodbuditi svetovno javno mnenje in ga osredotočiti na nekaj preprostih idej, da bodo ljudje vsepovsod zahtevali pravičnost, svobodo, delitev dobrin kot edini način za dosego pravičnosti in konca vojne ter ustvarjanja miru. Mir in konec terorizma sta odvisna od ustvarjanja pravičnosti in ena sama stvar lahko to doseže: delitev virov sveta.
      To so preproste stvari, ki jih mora človeštvo doumeti. Obstaja na milijone skupin. Nekatere pozivajo k večji pravičnosti za živali, k ukinjanju klavnic, k "vegetarijanstvu za vse" in tako naprej. "Končajte klanje živalskega kraljestva." "Rešite kite." "Rešite tjulenje." To so veliki ideali. Sem zelo za to, vendar pa milijoni ljudi ne morejo skupaj pospeševati vseh teh različnih idej. To preprosto slabi njihov vpliv. Stvar mora biti enostavna: preobrazba človeštva prek delitve virov in s tem ustvarjanje pravičnosti in miru. To je ideja, na katero naj se osredotočijo vse skupine po vsem svetu. Mir ni več stvar izbire. To morate razumeti, kajti če ne bo miru, se bomo sčasoma uničili. Majhna vojna bo postala velika vojna, postala bo jedrska vojna in vsi narodi bodo izginili.
      V tem trenutku ne pišem velikih časopisnih naslovov za vas, poskušam le osredotočiti vaš um na to, kar je bistveno: delitev dobrin, ki vodi v pravičnost, ta pa neizbežno v konec terorizma in v mir na svetu. Le to bo zadostovalo. Kot pravi Maitreja: "Nobene druge poti ni." Če ne bomo delili, bomo umrli, prej ali slej. Tako preprosto je to.
      Gre za vprašanje delitve dobrin in preobrazbe sveta. To ustvarja zaupanje, na katerem temeljijo vsi bodoči dogovori. Vse lahko rešite, če le obstaja zaupanje. Zaupanje morate ustvariti in to bo mogoče doseči le z delitvijo virov. Z vsemi ostali problemi kot so Bližnji vzhod, problemi rešitve planeta kot takega in tako naprej, se bo mogoče ukvarjati, ko bo obstajalo zaupanje. Večina nesoglasij bo preprosto izginila, razblinila se bo v dobri volji, ki bo iztekala z ogromno močjo, ko bo zaživela delitev virov.
      Pomembna in koristna naloga za to skupino in vse skupine te vrste je, da zavestno delujejo pri ustvarjanju sinteze, pri razvijanju enotnosti v različnosti z drugimi skupinami. Poglejte na internet, odkrijte to s prebiranjem spletnih strani vseh skupin. Mislim, da ni večje skupine, ki ne bi imela spletne strani. Tam lahko preberete o različnih skupinah in o tem, ali imajo njihova zanimanja in vrednote kaj skupnega z našimi, ali delajo za dobro sveta. V tem primeru se je vredno povezati z njimi in narediti neke vrste predstavitve na sejmih in festivalih ali izmenjati govorce. Z drugimi skupinami je mogoče delati, je sicer težko, vendar mogoče. V Britaniji smo imeli zelo malo uspeha, verjetno si nismo dovolj prizadevali. Obstaja revija, ki se imenuje Tikkun. To je revija rabina Michaela Lernerja, ki je bil v Berkeleyu v Kaliforniji. Revija je zares zelo blizu temu, kar imenujemo 'Maitrejeve prioritete'. Lerner očitno ne govori o ponovnem prihodu mojstrov v svet, toda govori o pravilnih medčloveških odnosih. Vsaka skupina, ki govori o pravilnih medčloveških odnosih, je vključena v isto delo, v katerega smo vključeni tudi mi. Zanimivo bi se bilo naročiti na Tikkun. To je velika in dobra revija, boljše kakovosti in nima preveč reklam. Mislim, da bi se strinjali z večino člankov.
      Vsi ljudje iščejo enotnost: zato se pridružijo določeni skupini ali pa jo oblikujejo sami. Obenem vsakdo želi izraziti svojo individualnost, to edinstveno lastnost vsake utelešene duše. Le tista vrsta enotnosti, ki je naravna in organska, brez predsodkov in togosti, lahko oblikuje primeren okvir za bogato raznolikost, zaradi katere je planet Zemlja tako zanimiv dom za njene prebivalce.

* prostovoljna zveza neodvisnih narodov in odvisnih ozemelj, ki so bili zgodovinsko povezani kot deli nekdanjega Britanskega imperija