Zastrupljeni že pred rojstvom

Perklorat, polibrominatni difenilni etri, perfluorooktanske kisline - to so le nekatere kemikalije, ki so jih našli v telesih desetih Američanov, katerih kri je analizirala Delovna skupina za okolje (EWG). Človek bi logično sklepal, da gre za delavce kemične tovarne ali pa, da živijo v bližini odlagališča kemičnih odpadkov, morda tudi, da so zelo stari in se je v njihovih telesih sčasoma nabralo toliko kemikalij. V resnici pa so to vzorci krvi desetih naključno izbranih novorojenčkov, ki so na svet privekali v letu 2004. To je dokaz, da se danes otroci rojevajo zastrupljeni s toksini, ki se nahajajo v okolju; to se pri prejšnjih generacijah ni dogajalo.
      To odkritje je del projekta "10 Američanov", v katerem je EWG (skupina, ki se zavzema za okolje varstveno problematiko iz Washingtona) testirala kri iz popkovnice na prisotnost 413 kemikalij, med katerimi so tudi pesticidi, stranski produkti raketnega goriva, plastika in kovine ter snovi, ki se uporabljajo v industrijskih procesih in potrošniških dobrinah. "Pri novorojenčkih smo našli okoli 200 tovrstnih substanc, noben otrok ni bistveno odstopal od te številke, tako mislimo, da gre za dober odsev tega, kar se dogaja na splošno," je dejala Anila Jacobs, raziskovalka pri EWG.
      "Čeprav smo dolgo mislili, da placenta fetus varuje pred snovmi, ki krožijo v materini krvi, smo v zadnjih desetletjih ugotovili, da to ni res. Naša raziskava to ponovno dokazuje." Rezultat tega je, da je otrok, še preden prvič vdihne zrak, obremenjen s kemikalijami, ki so jim izpostavljene njihove matere prek zraka, hrane, vode in sredstev za osebno higieno (ugotovljeno je bilo, da mnoga kozmetična sredstva povzročajo zdravstvene težave).
      Tukaj navajamo le en primer kemikalije iz niza zločinov proti telesu: perklorat. To je stranski produkt pri izdelavi raketnih goriv, ki onesnažuje hrano in pitno vodo, hkrati pa znižuje tiroidne hormone pri ženskah in otrocih, kar zavira razvoj možganov. Zaviralec gorenja (retardant) polibrominatni difenilni eter, ki se uporablja pri izdelavi pohištva, vzmetnicah, avtomobilski industriji in elektroniki, povzroča dolgo listo zdravstvenih zapletov pri laboratorijskih živalih, vključno s trajnimi vplivi na zmožnosti učenja in pomnjenja, deformacijami zarodkov, spremembami obnašanja, zmanjšanim številom spermijev in rakastimi obolenji.
      Perfluorooktanske kisline so ključna sestavina kuharskih pripomočkov, tekstila ter pohištva. Povezujejo jih z rakastimi obolenji, neplodnostjo in okvarami ob rojstvu. S temi kislinami naj bi bilo kontaminiranih že 96 odstotkov prebivalcev, zasledili pa so jih tudi pri severnih medvedih na Antarktiki.
      Jacobsova izpostavlja, da so prejšnje študije popkovne krvi analizirale prisotnost le ene kemikalije, "zdaj pa prvič dokazujemo, koliko kemikalij je prisotnih naenkrat, kar imenujemo konkomitantna izpostavljenost," je dodala Jacobsova.
      "Medtem, ko je na voljo nekaj informacij o učinkih posamezne kemikalije, nima nihče nobene predstave o tem, kakšne učinke imajo skupaj." 134 kemikalij, ki so jih našli v krvi novorojenčkov, povezujejo z nastankom rakastih obolenj, 151 z okvarami ob rojstvu, 186 z neplodnostjo, 130 z disfunkcijami imunskega sistema in 158 z nevrotoksičnostjo (mnoge kemikalije se uvrščajo v več skupin).
      "Ne moremo z gotovostjo trditi, da izpostavljenost substanci A povzroča nastanek raka B, saj je to presega našo študijo," je dejala Jacobsova. "Vemo pa, da število zdravstvenih problemov narašča, predvidevamo, da je to vsaj delno povezano z izpostavljenostjo kemikalijam." Predstavljamo kratki spisek zdravstvenih problemov, za katere EWG in ostale okoljske skupine mislimo, da so povezani z izpostavljenostjo kemičnim substancam:

pojavnost raka na možganih se je pri otrocih od leta 1973 do leta 1994 povečala za 40 odstotkov
pojavnost akutne limfocitne levkemije se je med leti 1973 in 1999 povečala za 62 odstotkov
na 150 otrok ima eden eno od oblik avtizma
pri vsaki sedmi ženski se razvije rak na dojki
vsak 125 otrok ima diagnozo penilne deformacije hipospadias (ta se je podvojila med 1968 in 1993)
povečuje se neplodnost
dekleta se telesno razvijajo veliko hitreje kot prej

V luči teh alarmantnih ugotovitev in ob možnosti, da je vzrok zanje kemično onesnaženje, bi človek pomislil, da bo vlada ZDA želela ponovno presoditi o varnosti, vendar se to žal ni zgodilo. To področje v ZDA regulira šibek zakon iz leta 1976, ki pred uvedbo novih kemikalij na tržišče ne zahteva nobenih zdravstvenih študij (za uvedbo novih pesticidov je denimo potrebno opraviti 120 študij). Pristojna agencija tako v kar 80 odstotkih odobri uporabo novih kemikalij manj kot v treh tednih. Ta zakon je potrdil uporabo 62.000 kemikalij, od takrat pa so jih revidirali le 200. Še en primer neučinkovitosti tega zakona: le pet kemikalij je bilo prepovedanih, med njimi denimo ni azbesta.
      V upanju, da bi se ta situacija lahko spremenila, EWG promovira osnutek zakona, ki so ga imenovali Zakon o otroku varnih kemikalijah, na podlagi katerega bi bilo potrebno dokazati, da so posamezne kemikalije varne za otroke in ranljivo populacijo. Zakon bi omogočal revizijo postopkov preverjanja, ter trajne in začasne prepovedi uporabe posameznih kemikalij, s posebnim poudarkom na tistih, ki so jih našli v popkovni krvi. Osnutek zakona je leta 2008 prvi predstavil senator Frank Lautenberg, v sodelovanju s predstavnikoma Kalifornije Henrijem Waxmanom in Hildo Solis. Čeprav osnutek nikoli ni prišel v glasovalno proceduro "resnično upamo, da bo v kongresni obravnavi letos," je dejala Jacobsova. Upajo, da ima osnutek boljše možnosti z demokratsko večino v Kongresu. EU je pri tem vprašanju daleč pred ZDA, leta 2005 so vzpostavili standarde REACH (registracija, evaluacija in avtorizacija kemikalij), ki so postali operativni v letu 2007, čeprav sta Busheva administracija in ameriška kemična industrija temu zelo nasprotovala. REACH zahteva, da je vsaka kemikalija, ki je proizvedena ali uvožena v EU v večjih količinah, testirana, stroški testiranja pa bremenijo proizvajalca ali uvoznika. Hkrati zahteva vzpostavitev liste "tveganih kemikalij", ki jih proizvajalci ne bi smeli uporabljati brez posebnega dovoljenja in bi jih morali nadomeščati z varnejšimi alternativami, ko so te dosegljive. Čeprav ta ureditev ni optimalna - nekatere škodljive kemikalije se vendarle lahko uporabljajo v manjših količinah - so aktivisti zadovoljni. Najpomembnejši vidik REACH v svetovnem merilu pa je gotovo zagotavljanje javnosti informacij. 12. avgusta 2008 je bil v Washington Postu objavljen članek: "Tveganje, ki ga predstavljajo posamezne kemikalije, bo sedaj prvič dostopno javnosti prek interneta. Doslej ni bilo moč proti do teh informacij." Opremljeni z informacijami o učinkih kemikalij široke potrošnje se bodo potrošniki lahko odločali za spremembe s selektivnim izborom produktov, četudi jih vlade ne bodo hotele zaščititi.
      Moč, ki jo imajo v svojih rokah potrošniki, je jasno predstavljena v primeru bisfenola-A (BPA), kemikalije, ki je v trdi plastiki, denimo otroških stekleničkah, ter v aluminijasti posodi. Na podlagi informacij, ki BPA povezujejo s pojavi zgodnje pubertete, raka na dojki, težav s prostato in psihičnih problemov, se je Kanada aprila 2008 odločila, da prepove uporabo te kemikalije pri izdelavi otroških stekleničk in paketov za dojenčke.
      Kot odziv na ta korak so se številni proizvajalci v ZDA prostovoljno odločili, da v svojih produktih ne uporabljajo te kemikalije. Wal-mart je objavil, da od začetka leta 2009 ne bo več prodajal otroških stekleničk, ki vsebujejo BPA. Plastiko so zamenjali za steklo. V tem trenutku narašča pritisk na Coca-Colo in ostale proizvajalce, da bi iz svojih produktov umaknili škodljive kemikalije.
      EWG objavlja nakupovalne vodiče, ki vključujejo kozmetiko, otroške stekleničke in kreme za sončenje, s katerimi želijo izobraziti javnost in svetovati pri nakupovanju. Vendar Jacobsova meni, da želenih sprememb ne bo moč doseči le s selektivnim nakupovanjem: "Ne moremo si kupiti poti iz te situacije," dodaja. "Vlade nas morajo zaščititi z regulacijo uporabe teh kemikalij."

Celeste Perron je novinarka iz Los Angelesa, ki se ukvarja z zdravstveno in okoljsko problematiko.