Zaščita življenja na planetu Zemlja
Intervju z ekologom Jimom Bellom

Jim Bell je mednarodno priznan strokovnjak na področju okoljskega trajnostnega razvoja kot tudi predavatelj in gostitelj tedenske radijske oddaje 'Zdrava pamet'. Deloval je kot soprojektant pri izgradnji ekološkega parka, prototipa reciklažnega obrata za odpadne vode v Tijuanu v Mehiki in 7 let kot direktor 'Centra za primerno tehnologijo' v San Diegu. Je avtor knjige 'Achieving Economic Security on Spaceship Earth' (Doseganje gospodarske varnosti na vesoljski ladji Zemlja). Decembra leta 1999 se je odločil kandidirati za župana mesta San Diego na volitvah marca 2000. Sodelavka Share Internationala Chere Gilmore je govorila z njim pred njegovo uradno izjavo o kandidaturi.

Share International: Iz vaše knjige izhaja trditev, da na svojem planetu še vedno ne znamo živeti na gospodaren način, toda učiti se, kako naj bi to počeli, bi morala biti prednostna naloga.
      Jim Bell: To je prednostna naloga. Če ne bomo razvili trajnostnega odnosa s planetarnim sistemom podpore življenju, bo lahko vsak napredek, ki ga bomo dosegli kratkoročno, na koncu izgubljen. Menim tudi, da ga ne bomo dosegli, če bodo ljudje prisiljeni v spremembe. Za vsako trajno spremembo bo potrebno sodelovanje.

SI: Kako bi opredelili gospodarski trajnostni razvoj?
      JB: To je stanje, ko upravljamo vse ekonomske dejavnosti, individualno in skupinsko, na način, ki ohranja družbeno in okoljsko osnovo, na kateri le-te temeljijo. Grški koren besede ekonomija pomeni upravljanje gospodinjstva ali gledano iz globalne perspektive, upravljanje, ki podpira življenje. V današnjem modernem svetu smo zaradi slepe gonje za denarjem največkrat pozabili na upravljalni del.

SI: Torej smo zaslepljeni s pohlepom?
      JB: Ljudje pravijo temu pohlep, toda jaz gledam na to kot na določeno stopnjo dozorevanja, kot da smo majhni otroci, ki gredo skozi fazo 'moje, moje'. Če bi vsi ostali na tej stopnji, ne bi bil možen zapleten medsebojni vpliv enega uma na drugega, ko ustvarimo nekaj, kar koristi celoti. Od vsakogar se zahteva samo to, da je bolj zavesten in izobražen kot sedaj.

SI: V svoji knjigi menite, da globalni trgovinski sporazumi za gospodarstvo niso pozitivni. Zakaj?
      JB: Nobeno izmed velikih gospodarstev na našem planetu ni usmerjeno v trajnostni razvoj. Vsa so odvisna od uporabe neobnovljivih fosilnih goriv in hkrati onesnažujejo. To ni trajnostni razvoj. Če pospešiš trgovino med dvema gospodarstvoma, ki nista usmerjeni v trajnostni razvoj, pomeni to večjo škodo za okolje, hkrati pa je vse več ljudi v svetu prisiljenih zapustiti svoje domove in imajo malo izbire, razen tega da tekmujejo za redke nizko plačane službe v mestu. Včasih pozabimo, da ljudje v mnogih deželah nimajo pravice, da se organizirajo, tako kot se lahko državljani Združenih držav, če čutijo, da so bili ogoljufani.
      Sedanja gospodarska ideja je naslednja: "Zaslužili bomo dovolj denarja in nato popravili škodo v okolju." V resnici ni tako, kajti povzročena termodinamična škoda je veliko večja, kot bi jo gospodarski zaslužek lahko popravil. Obnašamo se kot ljudje, ki živijo v čudoviti hiši. Včasih postane hladneje, kot bi si želeli, in namesto, da bi poiskali špranje in jih zamašili ali poiskali mesta, kamor bi namestili več izolacije, razrušimo zidove hiše ter jih vržemo v ogenj. Natančno to se sedaj dogaja z našim gospodarstvom. Ostali bomo na udobnem in prijetnem, dokler ne bomo požgali celotne hiše ali jo zažgali toliko, da se bo zrušila sama od sebe.

SI: Pravite, da prosti tržni sistem ne podpira okoljsko prijaznih proizvodov in storitev, ker cena proizvodov ni določena glede na dejanske stroške.
      JB: Pravim, da nimamo prostega trga. To, kar imamo sedaj, je tržno gospodarstvo in verjamem, da bi v primeru resnično prostega trga bil naš planetarni sistem podpore življenju v veliko boljšem položaju, kot je sedaj. Določanje cen na podlagi dejanskih stroškov in odstranitev družbenih subvencij sta mehanizma za pomoč pri vzpostavitvi prostega trga. Ko kupimo izdelek ali storitev, redko plačamo vse stroške, povezane z okoljem in družbo. Te stroške, ki segajo od propadanja ribolova pa vse do onesnaževanja zraka, ki ga dihamo, prenašamo na družbo kot celoto in na prihodnje generacije. Če bi določali cene na podlagi dejanskih stroškov, bi bili ti vključeni v ceno proizvoda ali storitve. Na ta način bi pridobili denar za odstranjevanje odpadkov, ne da bi za to plačevali davke ali zdravstvene stroške.
      Pri določanju cen na podlagi dejanskih stroškov je najboljše to, da bi na ta način omejili območje delovanja gospodarstva, tako da bi novi, okoljsko prijazni izdelki in novejši načini izdelave lahko tekmovali na prostem trgu. V zdajšnjih razmerah tržnega gospodarstva so novi proizvodi in postopki podpore življenju v neugodnem položaju, hkrati pa je onemogočena podjetniška ustvarjalnost.

SI: Ali mislite, da bo prosti tržni sistem z določanjem cen na podlagi dejanskih stroškov lahko zmanjšal razliko med bogatimi in revnimi?
      JB: Dejanske cene morajo vključevati tudi socialne stroške. Tako kot okoljskim stroškom se je tudi socialnim stroškom veliko ceneje izogniti, kot jih upoštevati. Če bomo določanje cen na podlagi dejanskih stroškov vpeljali v prakso, bo to lahko delovalo kot instrument pomoči revnim, tako da bodo imeli večje koristi od sadov svojega dela. Toda konec koncev gre za zavedanje. V primeru zadostnega števila dovolj zavestnih ljudi bi se lahko izognili večini svetovnih težav tudi brez določanja cen na podlagi dejanskih stroškov.

SI: Zakaj ste se odločili kandidirati za župana?
      JB: Za župana kandidiram iz istega vzroka, zaradi katerega sem napisal knjigo. Ni mi vseeno, kaj bo z našimi otroki in s prihodnjimi generacijami. Mislim, da lahko storimo najmanj to, da razvijemo neškodljiv odnos s planetarnim podpornim sistemom. Če tega ne storimo, ropamo prihodnost.
      Mlajši prijatelj mi je rekel, da je član generacije 'Y'. Vprašal sem ga, kaj je to, in rekel je "Zakaj ste nam pustili vse te radioaktivne in strupene odpadke? Zakaj sekate naše gozdove? Zakaj je naše gospodarstvo vedno bolj škodljivo in onesnažuje okolje?" Na žalost je generacija 'Y' udeležena v uničevanju skupaj z vsemi in morali bodo sodelovati, da se položaj izboljša. Prvi korak je ustaviti onesnaževanje in drugi počistiti dosedanjo onesnaženost.
      Kandidiram za župana, ker vem, kako naj preprečimo novo onesnaževanje in kako naj izboljšamo položaj na način, ki bo koristen za vse v sedanjosti in prihodnosti.

SI: Kaj lahko naredi posameznik, da izvede spremembe, o katerih govorite? Te spremembe so velike in zahtevajo odobritev skupnosti.
      JB: Ljudje se morajo prebuditi in se vključiti v politično delovanje: morajo kandidirati, morajo delati za kandidate, jih voliti ali propagirati. Če ni nobenega dobrega, naj se vključijo sami. Če ste najboljši, ste vi tisti, ki naj bi kandidirali. Toda kandidirajte tako, da boste spodbujali vsakogar, da se vključi. Za spremembe moramo uporabiti našo demokracijo in ustavne pravice. Če kljub subvencijam iz davkov naš planetarni sistem podpore življenju propada, se moramo vključiti.
      Cilj, ki ga predlagam, je, da se ljudje na svojem planetu naučimo živeti in delovati na način, ki krepi sistem podpore življenju, in nato učimo o tem svoje otroke. Moja knjiga govori o tem, kako družinam zagotoviti dovolj čistega zraka, vode in energije, zdrave prehrane in materialnega bogastva na način, ki v celoti podpira življenje. Obstaja pregovor "Konja lahko pelješ k vodi, ne moreš pa ga prisiliti, da pije." Knjiga prikazuje, kje je voda, toda naša odločitev je, ali jo bomo pili. Če bomo naredili dovolj, bo naša prihodnost čudovita dogodivščina, drugače pa le žalosten konec.
      Na položaj ne gledam negativno. Človeško dilemo vidim kot nekaj dinamičnega, in ko si enkrat ozaveščen, lahko stvari spremeniš. Delam to, kar delam, ker je delo za ustvarjanje trajnostnega gospodarstva za naše otroke in prihodnje generacije v mojem času, kraju in zgodovini enostavno prava stvar. Menim, da je navsezadnje tudi edina razumna stvar.