Zapiranje vrat za težko razgradljive organske snovi
Daniela Medows

Ne glede na to, da ZDA pod vlado republikancev morda dopuščajo zelo svoboden odnos do okolja, pa v drugih delih sveta utrjujejo pot novim odnosom, tehnologijam in zakonom, ki bi nas lahko varno ponesli skozi 21. stoletje. Tu je na primer nov globalni sporazum o TROS-ih, in še celo boljša švedska politika na isto temo.
      TROS je nova vroča okrajšava za težko razgradljive organske snovi. Te kemikalije so neposredno strupene, povzročajo raka, reprodukcijske težave ali prirojene napake (ali pa vse navedeno) in so v okolju skoraj večne. Naredil jih je človek in so nove na planetu. Malo življenjskih oblik ve, kako jih razbiti. Nadalje, večina TROS vsebuje močne kloro-ogljikove vezi, zaradi katerih so stabilne celo v mrazu, vročini in na sončni svetlobi. Zaradi te stabilnosti so primerne za industrijo, a jih je resnično težko odstaniti iz ekosistemov.
      10. decembra 2000 so bila v Johannesburgu uspešno zaključena pogajanja o prvem globalnem sporazumu o TROS-ih. Po petih letih priprav in sedmih dnevih prepirov okoli vsake besede so se delegati iz 122 držav sporazumeli o dokumentu, ki bo, ko bo ratificiran, pomenil prepoved ali nadzor nad 'umazanim ducatom'' TROS-ov. Med njimi je devet pesticidov (aldrin, klordan, DDT (diklorov-difenil-triklorov etan), dieldrin, endrin, heptakor, heksaklorov benzen, mireks in toksafen), pa še tri družine kemikalij z imenom PCB-ji (polikolrirani bifenili), dioksini in furani.
      Večina teh kemikalij je v industrializiranih državah že prepovedana. Nekatere teh držav, vključno z Združenimi državami, jih še izdelujejo in izvažajo v države v razvoju. Tako ravnanje je neumno, kajti TROS-i se vračajo in nas preganjajo. So globalni popotniki, ki jih nosita zrak in voda in jih najdemo na Arktiki, v uvoženi kavi ali v blatu z dna reke Hudson. Povprečen Američan ima v telesu skoraj gotovo vsaj 500 kemikalij, ki jih je izdelal človek, v največjih količinah je to DDE (produkt, ki nastane z razpadom DDT) in PCB-ji, čeprav je njihova proizvodnja v ZDA že desetletja prepovedana.
      TROS-i se bolje topijo v maščobi kot v vodi in ko jih enkrat poje, recimo rečna riba pezdirka, ki hlastne za grižljajem onesnaženega planktona, se kopičijo v maščobi. Pezdirka prenaša skoraj vse TROS-e, ki jih je kdaj koli srečala. Večja riba kopiči TROS-e vseh pezdirk, ki jih poje. In tako naprej. Kdor koli poje največjo ribo - orel, polarni medved, tjulenj ali človek - lahko dobi odmerek, ki je stotisočkrat bolj koncentriran kot voda, v kateri te ribe plavajo.
      Zato imajo orli okoli Velikih jezer še vedno težave z razmnoževanjem. Tjulenji s Severnega morja z visoko telesno obremenitvijo s PCB-jem imajo pokvarjen imunski sistem, ki se ne more bojevati proti navadnim infekcijam. Med polarnimi medvedkami najdemo tudi take, ki imajo moške reproduktivne organe, zaradi katerih so sterilne. V Indiji in Zimbabveju dobijo dojenčki z materinim mlekom v povprečju dnevni vnos DDE, ki je šestkrat večji od sprejemljivega. Po vsem svetu imajo ženske, ki so dojile otroke, manj možnosti, da bodo dobile raka na prsih; eden od možnih vzrokov je, da so del svoje telesne obremenitve s TROS-i prenesle na svoje dojenčke.
      Brez dvoma je čas, da nekaj naredimo. Pravzaprav je že desetletja prepozno. Naš svet je poln TROS-ov, ki jih je mnogo več kot pa ducat, zajetih v novem globalnem sporazumu. V redni uporabi je več kot 50.000 sintetičnih organskih kemikalij, od katerih večina nikoli ni bila pravilno preskušenih glede vpliva na zdravje, trajanja v okolju in nagnjenja h kopičenju v organizmih. Vsako leto začne industrija proizvajati približno 1.000 novih kemikalij. Vrata so bila odprta predolgo. Če jih zapremo dvanajstim med tisočimi je to nek začetek, čeprtav majhen.
      Švedska dela že nov korak. Ministrski predsednik bo vsak čas predal pripravljenemu parlamentu zakon o prepovedi trgovanja s snovmi (organskimi ali neorganskimi - vključno s svincem v znamenitem švedskem kristalu), ki so težko razgradljive ali se kopičijo v živih organizmih. Industrija bo imela na voljo pet let, da na svoje stroške preskusi 2.500 kemikalij, uporabljanih v količinah, ki presegajo 1000 ton letno. (Testiranje učinkovanja na zdravje, ki zahteva veliko časa, je drago in pogosto brezuspešno, se ne zahteva - zahteva se le testiranje razgradljivosti in kopičenja v organizmih, ki v kombinaciji zadostujeta za prepoved). Do leta 2010 morajo biti testirane vse industrijske kemikalije. Na Švedskem bo za vse nove kemikalije breme dokazovanja preneseno na industrijo, ki bo morala dokazati, da je varna, in ne na javnost, da pogosto po težavni poti dokaže njeno škodljivost. Medtem ko porota zaseda, kemikalij ni mogoče uporabiti. To je ravno nasprotno od politike v ZDA (in drugih državah), kjer kemikalija velja za neškodljivo, dokler se ne dokaže njena škodljivost.
      Presenetljivo v tej zgodbi je zrelo vedenje švedskih podjetij. Politiko je oblikovala skupina strokovnjakov iz vlade, akademije in industrije, ki jo je vodila kemijska družba Bayer. Švedska industrija je že zbrala sredstva za potrebno testiranje. Orrefors Kosta Boda, steklarna, pred katero je konec zakonite uporabe svinca, mirno razvija možnosti, da bi namesto njega za izdelavo bleščečega stekla uporabila barij.
      Medtem so Clintonovi in Gorovi pogajalci v Johannesburgu nasprotovali razširitivi seznama TROS-ov z dvanajstimi umazanci. Vsakdo je vedel, da kongres, v katerem prevladujejo republikanci, ne bi nikoli ratificiral sporazuma. Bushova administracija bo verjetno poslušala samo kratkovidno stran kemijske industrije.
      Dobro je, da drugi v naši bližini ne čakajo.