Gospodinjske ekološke skupine zmanjšujejo količine odpadkov, varčujejo z vodo, porabljajo manj goriva

Večina ljudi pozna nekatere ukrepe, osnovane na načelu naredi sam, za pomoč okolju - recikliranje odpadkov, uporaba prtičev iz blaga, montaža stranišč, ki varčujejo z vodo - vendar jih včasih ne uporabljajo. Rešitev je v sosedskih skupinah, pravi ena od okoljskih skupin, gospodinjstva v Kansas Cityju pa to dokazujejo.
      V 17 soseskah v tem mestu na srednjem zahodu se 35 skupin petih ali šestih gospodinjstev srečuje vsaka dva tedna, da bi se odločile, kako bodo ukrepale za zmanjšanje porabe energije in vode, omejitev avtomobilske kilometrine in zmanjšanje odpa dkov. Gospodinjske ekološke skupine, ki jih vodijo usposobljeni, prostovoljni inštruktorji, zapisujejo vse svoje uspehe.
      Cilj vaje je krepitev moči, ne pa vzbujanje ekološke krivde in udeleženci napredujejo z lastno hitrostjo, pri čemer izbirajo ukrepe, ki so zanje smiselni. Od leta 1990 je v projektu, katerega pokrovitelj je Global Action Plan for the Earth (Globalni načrt ukrepanja za Zemljo) s sedežem v Woodstocku, New York, sodelovalo 11.000 gospodinjstev v 30 zveznih državah in 17 državah. Poseben program "Potovanje za planet" vključuje otroke.
      Do sedaj so udeleženci iz Kansas Cityja zmanjšali trde odpadke za 46 odstotkov, porabo vode za 38 odstotkov in porabo energije za 19 odstotkov, pravi June Holte, ki upravlja tukajšnji program. Njihova prevozna učinkovitost se je izboljšala za 13 odstotkov, je dodala. "Zaradi skupinske motivacije program resnično deluje," pravi Holtejeva. Na vsakem sestanku posamezniki pregledajo podrobni dnevnik načrtovanega dela in se odločijo, kako bodo ukrepali. Potem poročajo, kaj se že dosegli. Spremembe posamezne in skupinske porabe vnesejo v tabele. Udeleženci, ki vidijo, kako se njihova dejanja spreminjajo v številke, in vedo, da so odgovorni svojim sosedom, tako dobijo spodbudo za izvajanje sprememb.
      Tudi denar prihranijo. Kyle Dahlquist, ki živi v soseski Armour Hill v južnem predmestju in se ukvarja s popravilom instrumentov, je ugotovil, da se je njegov račun za vodo zmanjšal s 55 dolarjev na 35 dolarjev na mesec, potem ko je zavaril nekaj lukenj in voda ni več puščala. Tudi njegov račun za ogrevanje se je zmanjšal, ko je opravil manjše izolacije in znižal termostat za stopinjo ali dve.
      Dahlquist pravi, da je bila skupina odločilnega pomena, da je naredil te male korake, čeprav je bil že prej okoljsko osveščen,. "Strašno rad zavlačujem. Všeč mi je bila ideja, da uresničim nekaj, kar sem že poznal, in da imam končno določen rok, da nekaj naredim."
      Ker je skrb za Zemljo poglaviten razlog, da se ljudje vključujejo, pa je spoznavanje sosedov prav tako spodbudno. Pridobivanje ljudi od vrat do vrat, sestanki na domovih, pogosto s preprostimi pogostitvami, in prepoznavanje na ulici prispeva k prijaznejšemu okolju, pravijo člani skupin. "Sem plah človek," je priznala April Adams, članica skupine v Issaquahu, Washington. "Prijetno je bilo spoznati sosede in ustvariti skupnost."
      Po mnenju Davida Gershona, ki je GAP ustanovil pred 10 leti, nekatere pobude za družbene spremembe dejansko preoblikujejo dobre namene v spremembo vedenja. Brez spretno oblikovanega programa ukrepanja, povratnih informacij in podpore ti dobronamerni napori nikoli ne presežejo stopenj zavedanja in izobraževanja, je dodala Eve Baer, državni programski vodja.
      Poleg dobro organiziranega programa ukrepanja in podpore so se ekološke skupine dokopale do raziskav, znanih po imenu "širjenje družbene spremembe". V vsaki skupnosti, tako pravi teorija, bo 15 odstotkov ljudi skušalo najti inovacijo. Ko ugotovijo, kdo so, in ko spremenijo vedenje, se bo sprememba sčasoma razširila na preostalo skupino.
      GAP si je za cilj zadala povsem osveščeno mesto "zelenih sosesk" s skupnimi vrtovi, srečanji zaradi menjave dobrin in kolesarskimi stezami. Čeprav tega ni uresničilo še nobeno mesto, pa je Holtejeva opazovala, kako se je soseska v Kansas Cityju preoblikovala iz soseske, ki je sprejela ekološki izziv, v sosesko s skupnimi avtomobili, izposojevalno knižnico in tečaji kuhanja organske hrane. Portland v Oregonu je verjetno med najnaprednejšimi mesti, je izjavil Baer.
      Eno najpomembnejših vprašanj pa je, ali bodo udeleženci po končanem štirimesečnem programu ekološke skupine nadaljevali s svojimi okolju prijaznimi navadami. Čeprav študija na Nizozemskem kaže, da bodo, pa taka študija v ZDA še ni bila opravljena. Vendar dajejo določeni nezanesljivi dokazi vedeti, da mnogi člani skupine ohranijo svoje vedenje in ga celo izboljšajo. Šest mesecev po končanem programu v Kansas Cityju je Dahlquist izjavil, da ostaja zvest svojim novim navadam in da bo v prihodnje verjetno naredil več.
      "Sedaj o tem več premišljujem", je izjavil o izboljševanju okolja."Ne samo, koliko bo stalo in ali to potrebujem, temveč kakšen je vpliv tega na okolje? V glavi mi zazvoni nekakšen zvonček."
      (Vir: American News Service).