Dobitniki Goldmanove nagrade 2006: nagrajeni okoljevarstveni aktivisti

Brazilec, ki je vodil prizadevanja za izgradnjo največjega zaščitenega območja v deževnem gozdu na svetu, je med prejemniki prestižne Goldmanove okoljevarstvene nagrade, ki jo vsako leto podelijo aktivistom iz šestih kontinentov.
      Drugi prejemniki nagrade so bili: Liberijec, ki je razkril nelegalni posek gozdov v svoji državi, kitajski okoljevarstvenik, ki je raziskoval vpliv jezov na okolje in s svojo študijo dosegel spremembo vladne politike, ameriški veteran iz vietnamske vojne, ki se je boril proti načrtom Pentagona za sežig zalog kemijskega orožja, odvetnica iz Papue Nove Gvineje, ki je razkrila vpletenost vlade v nelegalni posek tropskega gozda v azijsko - pacifiškem območju in ukrajinska odvetnica, ki je uspela doseči začasno zaustavitev gradnje ogromnega kanala, ki bi uničil enega od največjih svetovnih močvirij.

Ustvarjanje mozaika zaščitenih ozemelj ob Amazonki

Tarcísio Feitosa da Silva si je več kot 10 let prizadeval za človekove pravice, zaščito okolja in stalni napredek v državi Pará na severu Brazilije, kjer je več kot četrtina amazonskih deževnih gozdov. V tej regiji je tudi domovanje mnogih tradicionalnih in prvobitnih skupnosti, ki živijo v skoraj popolni izolaciji od zunanjega sveta.
      Od leta 1970 je brazilska vlada gradila ceste skozi Amazonijo do Pare in tako omogočila priselitev tisoče ljudi. Pará je zdaj eno od najbolj brezpravnih in ekološko ogroženih območij, kjer si ljudje prisvajajo ozemlje, nekontrolirano sekajo in uničujejo celotne gozdove ter s požari uničujejo in povzročajo propadanje gozdnih površin. Kljub temu, da so Feitosu grozili s smrtjo, je sodeloval z lokalnimi organizacijami in odkril masovne nelegalne poseke gozdov in kršenja človekovih pravic. Od vlade so zahtevali zaščito področij deževnega gozda, ki skupaj s prvobitnimi področji zajemajo 240 tisoč kilometrov, kar je največje zaščiteno področje tropskih gozdov. Feitosa pravi: "V Amazoniji imamo največje zaščiteno področje na svetu. To je pomembno, saj ljudem, ki so od teh gozdov odvisni, zagotavlja življenje, hkrati pa omogoča njihovo nadaljnjo nego in ohranjanje. Brazilske lokalne, državne in zvezne oblasti bodo pri zaščiti teh gozdov morale svojo vlogo sedaj jasno odigrati."

Glas za liberijske gozdove in ljudi

Liberijski gozdovi pokrivajo 47,7 milijard kvadratnih kilometrov ozemlja in vključujejo zadnji zaprti tropski pragozd v gozdovih zgornje Gvineje v Zahodni Afriki. Tam domuje skoraj polovica vrst afriških sesalcev, vključno s pritlikavimi povodnimi konji, liberijskimi polopicami in največjo populacijo gozdnih slonov v Zahodni Afriki.
      Silas Kpanan'Ayoung Siakor je objavil dokaze, da je liberijski predsednik Charles Taylor uporabil dobičke iz divjih posekov gozda, da je plačeval stroške 14-letne okrutne vojne. Siakor se je z zbiranjem težko pridobljivih dokazov o ponarejenih dokumentih o nelegalnih posekah in s tem povezanih kršitvah človekovih pravic izpostavil velikemu tveganju. Posredoval jih je Varnostnemu svetu Združenih narodov, ki je kasneje zaustavil izvoz liberijskega lesa, kar je še danes del širšega seznama trgovinskih sankcij.
      Od odstavitve Taylorja leta 2003 je Siakor sodeloval z liberijskim novim vodstvom pri oblikovanju sprejemljive politike za posek lesa,  z organizacijo prvega kongresa gozdnih skupnosti pa je lokalnim gozdnim skupnostim dal možnost vpliva.
      Pomen sankcij in dokazov, ki jih je odkril Siakor, je razviden iz prvega ukaza nove predsednice Ellen Johnson-Sirleaf, ta namreč ukinja vse liberijske gozdne koncesije. Johnson-Sirleafova je prva demokratično izvoljena predsednica v Afriki, ki je obljubila, da do konca reform za zaščito gozda ne bo novih sporazumov o njegovi uporabi.
      Siakor pravi: "Naša prizadevanja za okolje ne zadevajo samo dreves. To je kampanja za socialno pravičnost in spoštovanje človekovih pravic. Naša pravica je, da imamo zdravo in varno okolje."

Moč posameznika v deželi mnogih glasov

Okoljevarstvenik Yu Xiaogang oblikuje temeljne programe za upravljanje rečnih področij na Kitajskem, v deželi, kjer so mnoga desetletja postavljali jezove na rekah in gradili hidroelektrarne.
      Yu je po končanem doktoratu izdelal projekt za področje Lashi, v katerem je preučeval socialni vpliv gradnje jeza na jezeru Lashi. Jez je uničil lokalni ekosistem ter resno ogrozil življenja ribičev in kmetov na širšem področju. Rodovitna prst je bila z gradnjo jezu uničena, zato so se kmetje posvetili ribištvu. Tako se je zmanjšalo število rib, ptice so pozobale semena in zrna iz preostalih polj, kar je še nadalje ogrozilo obstoj ljudi na tem področju.
      Yu je organiziral prebivalce, lokalne oblasti in podjetnike, da so ponovno oživili področje, ki sedaj sodi med 10 največjih razvojnih dosežkov v državi. To je bil prvi projekt na tem področju, ki je združeval podjetnike, prebivalce in lokalne oblasti.
Leta 2002 je Yu napisal poročilo o socialnem vplivu jeza Manwan na reki Mekong, v katerem je od vlade zahteval 70 milijonov juanov (8,7 milijonov dolarjev) za financiranje ponovnega naseljevanja, kar bi ublažilo socialni vpliv jeza.
      V preteklosti so načrte za gradnjo jezov preprosto sprejemali vladni uradniki, danes pa zaradi prizadevanj Yuja in drugih kitajska vlada v proces odločanja vključuje oceno socialnega vpliva za vse večje razvojne projekte.
      Yu pravi: "Srečujemo se s tako velikim številom okoljevarstvenih težav, da so to samo prvi koraki dolgega marša. Za uresničitev resnično primernega razvoja po Kitajski potrebujemo sodelovanje vseh prebivalcev."

Vietnamski vojni veteran bije novo bitko

Na mnogih lokacijah po Združenih državah Amerike se nahaja približno 24 tisoč ton starega kemičnega orožja. Craig E. Williams, odlikovani veteran iz vietnamske vojne, je prepričal Pentagon, da je ustavil svoje načrte za uničenje starih zalog kemijskega orožja po državi, tako je zgradil osnove nacionalne koalicije, ki lobira za varno uničevanje nevarnih snovi.
      Williams je svojo kampanjo pričel leta 1985, ko je spoznal, da je ena od devetih zalog, ki jih je potrebno sežgati, v vojaškem skladišču v njegovi lokalni skupnosti. Pričelo ga je skrbeti, da bo sežig ogrozil lokalne prebivalce in njihovo okolje, zato je oblikoval nacionalno koalicijo - Delovno skupino za kemijsko orožje - ki je zahtevala varno uničenje orožja in odprtost pentagonskega programa.
      Williams in člani koalicije nadaljujejo s svojim delom tudi v Oregonu, Utahu, Alabami in Arkansasu, kjer trenutno sežigajo kemijsko orožje. Skupina uporablja pravna sredstva, medijske kampanje, organizirajo državljane ter na druge načine nadzorujejo ustreznost uničevanja, vpliv na zrak ter zaščito pravic delavcev. S tem vplivajo tudi na boljšo komunikacijo z lokalnimi skupnostmi. Koalicija ima pomembno vlogo tudi pri pregledu uničevanja orožja na drugih lokacijah, kjer uporabljajo okolju prijaznejše tehnologije. Na ta način zagotavljajo verodostojnost vojske in preglednost procesa.
      Williams pravi: "Zdravja naših družin in zaščite okolja ne smemo prepustiti korporacijam, vladam in vojaškim organizacijam. Njih zanima le dobiček, moč in oborožitvena tekma. Odgovornost moramo prevzeti v lastne roke. Naša naloga je premostiti kulturne in politične meje, da preprečimo vojaško-industrijskim onesnaževalcem uničevanje zemlje in ogrožanje obstoja naših skupnosti, samo zato, da bi izpolnili svoje sebične cilje."

Odvetnica proti mednarodnim interesom za posek gozdov

Odvetnica Anne Kajir je odkrila dokaze, da je podkupljivost in vpletenost vlade v Papui Novi Gvineji dovoljevala obsežen nelegalni posek gozda, kar uničuje največji nedotaknjeni del tropskih gozdov v azijsko pacifiškem območju. Leta 1997, v svojem prvem letu prakse, je uspešno branila precedenčno pritožbo na višje sodišče v Papui Novi Gvineji, s katero je prisilila lesno industrijo, da je lastnikom zemlje plačala škodo. Danes je Kajirova generalna direktorica Okoljevarstvenega pravnega centra v Port Moresbyju in vodilna odvetnica na višjem sodišču, v zadevi, v kateri si prizadeva ustaviti obsežni posek gozda s strani tujih podjetij ter zaustaviti nelegalni posek, ki ga pogosto spremljajo grožnje lokalnim lastnikom, ki si drznejo nasprotovati.
      Trgovanje z lesom je v Papui Novi Gvineji že zgodovinsko povezano s podkupovanjem, saj ima vlada z lesno industrijo dolgotrajne donosne zveze. Čeprav državna ustava lokalnim skupnostim, živečim v gozdu, zagotavlja pravico do zemlje, je resničnost precej drugačna. Kajirova je odkrila dokaze o podkupovanju v vladnih institucijah, kar je dovoljevalo podjetjem, da so si zakone razlagala po svoje ter ignorirala dovoljenja, ki jih je za posek gozdov izdala vlada. Ob tem je lokalnim skupnostim celo grozila - v nekaterih primerih tudi z orožjem - da bi se te pravici do svojega ozemlja odpovedale.
      Kajirova pravi: "Lastnikom zemljišč gozdovi predstavljajo edini vir preživetja, zato morajo biti, preden podpišejo dokument, s katerim se odpovedujejo pravici do uporabe naravnih bogastev na svojem ozemlju, pravilno informirani o vplivu poseka na svoji zemlji. Če bodo roparski vitezi nadaljevali s poseganjem v njihove pravice ali prodirali globlje v zadnje preostanke deževnega gozda, bo s tem povzročen genocid."

Boj proti ogrožanju mednarodno priznanih močvirij

Olya Melen je ukrajinska odvetnica, ki je uporabila pravna sredstva, da bi začasno ustavila gradnjo ogromnega kanala, ki bi presekal delto Donave, enega od najdragocenejših svetovnih močvirij.
      Na obali Črnega morja je delta Donave labirint jezer in rek, ki prekrivajo več kot 4, milijarde kvadratnih kilometrov ozemlja v Romuniji in Ukrajini. Vsebuje največja gnezda iz trstja na svetu in zelo bogato življenje. Delta je bila z Ramsarjevo konvencijo razglašena za močvirje mednarodnega pomena, Unesco pa jo je razglasil kot zaščiteno naravno dediščino.
      Leta 2004 je ukrajinska vlada brez javnega obvestila in v nasprotju z mednarodnimi in nacionalnimi zakoni pričela graditi nasip in postavljati poševne podpornike v ozkih in plitvih delih 140 kilometrov dolge vodne delte, z namenom izgradnje kanala, ki bi velikim ladjam omogočil povezavo med Donavo in Črnim morjem. Organizacija, v kateri je delala Melenova, Okolje-Ljudje-Zakon je izvedela za projekt in takoj vložila tožbo, z namenom preprečitve gradnje. Primer je vodila Melenova, do takrat brez izkušenj s sodišči. Podjetje Okolje-Ljudje-Zakon je imelo že nekaj uspehov na sodiščih, vendar je vlada pod bivšim predsednikom Leonidom Kučmo nadaljevala gradnjo in zaključila prvo fazo kanala. Melenova je nadaljevala s sodnim procesom in dosegla, da je nova vlada, ki je prišla na oblast po oranžni revoluciji, zaustavila nadaljnjo gradnjo. Predsednik Viktor Juščenko je kljub temu javno povedal, da podpira zaključek kanala Donava - Črno morje. Melenova in njeni kolegi so pripravljeni uporabiti vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito tega občutljivega področja.
      Melenova pravi: "Kot odvetnik, ki deluje v interesu javnosti, si želim najti zakonsko pravilo, da bi obvarovala naravo za sedanjo in naslednje generacije. Naša nežna Mati Zemlja zelo potrebuje pravno zaščito."
      Vir: goldmanprize.org