Ekološka inteligenca
Recenzijo knjige Daniela Golemana je pripravila Cher Gilmore

V svoji najnovejši knjigi Ekološka Inteligenca, Daniel Goleman predstavlja nov obetajoč pristop k razreševanju zgodovinskega konflikta med korporacijskim dobičkom in javnim blagrom. Njegov podnaslov povzame: "Kako poznavanje skritih vplivov tega kar kupimo lahko vse spremeni."
      Goleman je psiholog, znanstveni novinar in avtor mednarodnih uspešnic Čustvena inteligenca, Čustvena inteligenca na delovnem mestu ter Socialna inteligenca. Verjame, da so informacije o skritih vplivih kupljenih izdelkov - na planet, naše zdravje in ljudi, ki jih proizvajajo - odločilni manjkajoči člen v sistemu prostega trga, v pogubo vseh. Nadalje predstavlja obsežne dokaze, da bi potrošniki, ki te informacije imajo, lahko privedli do ekološko pozitivnih sprememb v poslovnih praksah, spremenili razmerje moči med podjetji in ljudmi ter, konec koncev, preobrazili svet na bolje.
      Tisti med nami, ki bi si želeli vse svoje nakupe narediti ekološko nesporne, imamo trenutno le malo gotovih informacij na katerih bi lahko osnovali svoje odločitve. Informacije glede neštetih vplivov večine izdelkov so nedosegljive, pomanjkljive ali pa jih je težko najti. Drugi faktorji prav tako vplivajo - takšna je na primer naša težnja, da imamo izdelke ali za "zelene" ali za "ne zelene".  Goleman poudarja, da "zelenost" ni ali-ali, temveč rajši nepretrgana vrsta boljših ali slabših vplivov vzdolž mnogih dimenzij, od pridobitve osnovnih sestavnih delov izdelka do njegove izdelave, prevoza, uporabe ter končno zavrženja. Na žalost, mnoga podjetja izkoriščajo ter spodbujajo takšen ali-ali način mišljenja s pomočjo "greenwashing-a"- selektivnim oglaševanjem ene ali dveh dobrih lastnosti izdelka in ignoriranjem negativnih vplivov, z namenom, da bi izdelek predstavili v pozitivni luči. Kot primer, Dunkin' Donuts, svetovna veriga prodajalen s krofi, hvali svoje krofe kot "trans- fat free" (brez trans maščobnih kislin) in torej kot zdrave, kjub temu, da so v celoti zdravju škodljiva mešanica maščobe, sladkorja in bele moke. Z "greenwashing-om" nas preslepijo, da mislimo, da smo se pametno odločili, vendar pa nam poznavanje vseh pripadajočih dejstev lahko razkrije, da je resnica povsem drugačna.
      Tudi recikliranje prispeva k "življenjski laži", kot jo imenuje Goleman, da že sedaj delamo dovolj, da bi zaščitili okolje. V resnici recikliranje le neznatno zmanjša vpliv velikanske škode na ljudi in planet, ki jo povzročamo s tem kar kupujemo in uporabljamo. V idealnem primeru, bi bil vsak sestavni del izdelka zasnovan tako, da bi se po zavrženju biorazgradil v sestavine, ki bi jih narava lahko uporabila, ali ki bi jih lahko reciklirali v druge izdelke. Zaenkrat smo še daleč od tega, vendar pa je ta "od zibelke do zibelke" filozofija za spoznanje boljša od naše dosedanje naravnanosti "od zibelke do groba", ko uporabljeni izdelki enostavno odromajo na odlagališča, izločajo strupe ali povzročajo druge okoljske nočne more. En primer slednjega predstavlja nedavno odkritje, da nekatere sestavine sončnih krem ubijajo korale ter naglo uničujejo koralne grebene sveta.
      Večina naših industrijskih procesov je bila zasnovana v časih, ko nismo razmišljali o posledicah naših dejanj, sedaj pa si razkošja nevednosti ne moremo več privoščiti, pravi Goleman. S tem, ko smo se začeli bolje zavedati krhkosti planeta in našega škodljivega vpliva nanj, so se pojavile nove véde kot je industrijska ekologija. Združitev kemije, fizike in tehnike z ekologijo, industrijska ekologija, meri in določa količino vplivov umetno narejenih stvari na naravo. Prepoznavanje in razumevanje skrite mreže medsebojnih povezav med človeškimi dejavnostmi in sistemi v naravi bi lahko smatrali za ekološko inteligenco.
      Obseg naših ekoloških problemov danes pa ne zahteva le individualne, temveč tudi skupinsko inteligenco. Kot vrsta moramo biti sposobni harmonizirati in uskladiti svoje napore, sodelovati in med seboj deliti informacije na širši ravni ter tako zbrati potrebne podatke, da bi lahko delovali za višje dobro. Goleman navaja tri načela sodelovanja, ki bi v primeru, da jim sledi dovolj veliko število nas, lahko ustvarila mogočno silo za izboljšanje naših sistemov: 1) poznaj svoje vplive, 2) bodi naklonjen izboljšavam, 3) z drugimi deli, kar si se naučil. Skupinski trud v tej smeri bi privedel do naprednih izboljšav naše ekološke intelligence, ko bi se vsak začel bolje zavedati resničnih posledic tega, kar delamo in kupimo, uvedel pozitivne spremembe, ter razširil vest, tako da bi drugi lahko storili enako.
      Toda, kaj je razlog, da ne moremo dobiti dobrih primerjalnih informacij o ekoloških vplivih? Goleman krivi našo kulturno pogojeno odvisnost od najcenejšega in najhitrejšega. Kar hočemo, hočemo takoj, in to po najmanjši možni ceni. Trg se odziva s "tekmo do dna". Kadar namerno zniževanje cen - z uporabo slabih surovin ali otroškega dela, na primer - prinese proizvajalcu več denarja, ima ta le majhen razlog, da bi to dejstvo razkril. To vodi do nesomernosti informacij - neenakost, med potrošniki in podjetji, pri dostopu do ključnih podatkov. Nevednost potrošnikov hromi poštenost in učinkovitost trga; točni podatki bi kupcem omogočili narediti pametnejše odločitve.
      Rešitev, pravi Goleman, leži v popolni razvidnosti, pri kateri je jasna in celovita slika vseh skritih posledic skozi celoten življenjski cikel produktov dana na razpolago kupcem na način, ki zahteva malo truda z njihove strani. S temi informacijami v mislih bi potrošniki lahko z lahkoto izbrali izdelke z najmanjšimi negativnimi vplivi, in podjetja, ki bi vložila trud in denar v nadgradnjo svojih postopkov za skupno dobro, bi bila nagrajena. To bi bila popolna zmaga.

GoodGuide.com
Eden večjih korakov k popolni razvidnosti je pomenila ustanovitev GoodGuide-a, Inc., 1. aprila 2008. Ustanovil ga je Dara O'Rourke, industrijski ekolog in vizionar. Poslanstvo GoodGuide-a je zagotoviti točne in izčrpne informacije o izdelkih in podjetjih na samem prizorišču nakupa. Da pa je to mogoče, mora njihova programska oprema vključevati na stotine kompleksnih podatkovnih baz, ki vsebujejo približno 80 milijonov bitov (in še raste) podatkov o izdelkih in podjetjih, ter le v nekaj sekundah strniti te informacije v oceno. Izračuna lahko specifične vplive izdelka na okolje skozi njegov celoten življenjski cikel - izdelava, prevoz, uporaba ter zavrženje - in je zmožna ta izračun privesti vse do posamezne kemikalije znotraj množice sestavin. Na višji ravni je zmožna primerjati podjetje z drugimi iz istega področja dejavnosti glede na okoljske, zdravstvene ali družbene vplive; določiti katera znamka ali podjetje se skozi čas izboljšuje; ter ovrednotiti način poslovanja, dostopnost ključnih informacij in, nenazadnje, vpliv podjetja na potrošnike, delavce ter okolje.
      Beta testna različica GoodGuide-a kupcem omogoča, da s kamero na svojih mobilnih telefonih fotografirajo črtno kodo skorajda kateregakoli izdelka in sliko pošljejo na GoodGuide-ov strežnik. Po nekaj sekundah, GoodGuide pošlje nazaj oceno tega izdelka v rdeči, rumeni ali zeleni barvi, kar ponazarja relativno neoporečnost vpliva življenjskega cikla izdelka glede na tri kriterije: okoljski, zdravstveni in družbeni. Podrobnosti o ocenah so kupcem na voljo na spletni strain GoodGuide-a, GoodGuide.com. Nadalje imajo kupci možnost, da prek spletne povezave pošljejo sporočilo o določenem izdelku naravnost v njihovo podjetje, kar njihovo vodstvo oskrbi s koristnimi tržnimi informacijami. Ta sistem, ki uporablja kamere mobilnih telefonov, je šele začetek, pravi O'Rourke, in mu bodo sledile dodatne novosti. Poleg tega, so zaenkrat na voljo le informacije peščice izdelkov, vendar pa se bo obseg le teh skozi čas povečal.
      V primeru, če naj ta ali katerikoli drug ocenjevalni sistem prinese kakršnokoli pomembno spremembo, bo nedvomno potrebna njegova uporaba s strani velikega števila ljudi. Čas pa je vendarle pravi, saj nam je digitalna revolucija prinesla več možnosti za medsebojno delitev informacij, kot pa smo jih kadarkoli v preteklosti imeli - YouTube, Facebook, MySpace ter sistemi za instantno sporočanje, kot na primer Twitter. Prihajajoča generacija mladih ljudi se počuti popolnoma doma v teh tehnologijah. Poleg tega, pa se pričakuje, da bodo stotine združenj družbenih aktivistov, ki delujejo na področju zdravja, ekologije in človekovih pravic, privzeli sistem GoodGuide ter razširili vest. Kljub nerazrešenim vprašanjem - kot na primer kako naučiti ljudi, da bi bili bolj zavedajoči se kadar nakupujejo, kako graditi na verodostojnosti GoodGuide-a, in kako pridobiti potrebno število uporabnikov, da bi stvar postala učinkovita - pa ideje, katere čas je prišel, nič ne more zaustaviti.

Viri: goodguide.com, za ovrednotenje vplivov izdelkov na zravje, okolje in družbo
earthster.org, za informacije o novostih ekoloških oskrbnih verig in za ovrednotenje življenjskih ciklov
environmentalhealthnews.org, za najnovejša znanstvena odkritja na področju zdravstva in okoljevarstva
cosmeticsdatabase.com, za Skin Deep, bazo podatkov o sestavinah in kozmetičnih izdelkih ter izdelkih za osebno nego.