Biogoriva in podnebne spremembe: zdravljenje, ki bolezen še poslabšuje
Vandana Šiva

New Delhi, Indija - V letu 2008 nihče več ne more zanikati dejstva podnebnih sprememb, ki jih povzroča človeštvo. Vendar so doslej dane zaveze za lajšanje posledic podnebnih sprememb in pomoč za prilagoditve nanje, žal nezadostne.
      Blažitev posledic terja spremembe proizvodnih in porabniških vzorcev. Globalizacija je po vsem svetu pospešila proizvodnjo in porabništvo, kar znatno pospešuje emisije ogljikovega dioksida.
      Pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO) za trgovinsko liberalizacijo sili države na pot velikih emisij. Podobno tudi Svetovna Banka (World Bank) posoja denar za avtoceste, termo elektrarne, industrijsko kmetijstvo in velika nakupovalna središča, kar države sili k visokim emisijam toplogrednih plinov.
      Odgovorne so tudi velike korporacije kot sta Cargill in Walmart. Cargill je pomemben igralec pri širjenju gojenja soje na področju Amazonije in palminih plantaž v deževnih gozdovih Indonezije, s čimer rastejo emisije CO2 tako zaradi požiganja gozdov, da bi pridobili zemljo za obdelovanje kot tudi zaradi uničevanja zmožnosti gozdov za absorbiranje CO2. Walmartov model oddaljenih velikanskih trgovskih centrov, pa je recept za povečanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje.
      Prvi korak k ublažitvi posledic podnebnih sprememb terja osredotočenje na tiste škodljive aktivnosti, ki so pripeljale do sedanje krize in osredotočenje na prave krivce. Škodljive aktivnosti so odmik od ekološkega in lokalnega kmetijskega sistema. Pravi krivci za to so globalni korporativni kmetijski sistem, Svetovna trgovinska organizacija in Svetovna banka. Škodljive aktivnosti so uničevanje podeželske ekonomije z nizkimi izpusti in njihova zamenjava s širitvijo mest, ki jih oblikujejo in načrtujejo gradbene korporacije. Škodljive aktivnosti so uničevanje trajnostno naravnanih prevozniških sistemov, ki delujejo na podlagi obnovljive energije in javnega prevoza ter namesto tega spodbujanje široke uporabe osebnih avtomobilov. Pravi krivci za usmeritev k nezmerni mobilnosti so naftne in avtomobilske korporacije.
      Kjotski protokol se je izognil materialnim izzivom popolne ukinitve tistih aktivnosti, ki vodijo k višjim emisijam in političnim izzivom reguliranja onesnaževalcev, ki bi jih morali skladno z načeli, ki so bili sprejeti leta 1992 na Vrhu Zemlje v Riu, obvezati k plačilu. Namesto tega pa Kjotski protokol uveljavlja sistem trgovanja z emisijami, ki nagrajuje onesnaževalce z dodeljevanjem pravic do uničevanja ozračja in dovoljuje trgovanje s temi pravicami.
      Danes trgovina z emisijami obsega 30 milijard ameriških dolarjev in bo po pričakovanjih presegla 1000 milijard dolarjev. Medtem, pa emisije ogljikovega dioksida še naprej rastejo, tako kot tudi dobički od proizvodnih dejavnosti, ki onesnažujejo okolje.
      Še en napačen način reševanja problema podnebnih sprememb, je promoviranje biogoriv iz žitaric, soje, palminega olja in jatrope. Biogoriva - goriva, ki se pridobivajo iz biomase - so še naprej najpomembnejši energetski vir za revne ljudi po svetu: energija za kuhanje hrane izhaja iz neužitne biomase kot so posušen kravji gnoj, stebla prosa in stročnic ter vaški kmetijsko-gozdni ostanki.
      Industrijska biogoriva pa niso gorivo revnih, temveč kvečjemu njihova hrana pretvorjena v toploto, elektriko ali transport. Tekoča biogoriva, še posebej etanol in bio-diesel, tvorijo enega najhitreje rastočih proizvodnih sektorjev, ki ga spodbuja iskanje alternativ fosilnim gorivom, s čimer naj bi se izognili katastrofi pomanjkanja nafte in hkrati zmanjšali emisije ogljikovega dioksida.
      19. decembra 2007 je predsednik Bush podpisal zakon, ki zahteva zamenjavo 36 milijard galon (1 galona je 3,785 l) bencina z biogorivi do leta 2022. Neizogibna posledica bo veliko povečanje povpraševanja po žitaricah na račun zadovoljevanja osnovnih človekovih potreb, z izločitvijo revnih ljudi iz trga hrane.
      Industrijska biogoriva se predstavljajo kot obnovljivi vir energije, ki zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, a spreminjanje pridelkov kot so soja, žitarice in palmino olje v tekoča goriva, dejansko zaostruje podnebni kaos in povečuje breme ogljikovega dioksida.
      Krčenje gozdov, zaradi širjenja sojinih in palminih nasadov, največ prispeva k rasti emisij CO2. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (United Nations Food and Agriculture Organisation) ocenjuje, da 25 do 30 odstotkov toplogrednih plinov, ki se vsako leto sprostijo v ozračje - 1,6 milijarde ton - izhaja iz krčenja gozdov. Do leta 2022, na primer, bodo plantaže za pridelavo biogoriv uničile 98 odstotkov indonezijskega deževnega gozda.
      Po mnenju Mednarodne organizacije za močvirja (Wetlands International), uničevanje jugovzhodnega azijskega barja za pridelavo palminega olja prispeva 8 odstotkov globalnih emisij CO2. Po mnenju podjetja Delft Hydraulics, vsaka tona palminega olja prispeva 30 ton emisij ogljikovega dioksida - 10 krat več kot za pridobivanje nafte. Poleg tega Kjotski protokol ta biogoriva smatra za čiste tehnologije, ki prispevajo k zmanjševanju emisij. Resnica pa je, da biogoriva znatno prispevajo h globalnemu segrevanju, namesto, da bi ga zmanjševala. (Objava št. 112 organizacije World Rainforest, november 2006)
      Še slabše pa je, da proces pretvorbe biomase v tekoča goriva zahteva rabo večjih količin fosilnih goriv, kot jih nadomešča.
      ZDA bodo uporabile 20 odstotkov svoje proizvodnje žitaric za pridelavo 5 milijard galon biogoriv, kar pa bo predstavljalo le 1 odstotek njihove celotne porabe nafte. Če bi uporabili 100 odstotkov žitaric, bi še vedno nadomestili samo 5 odstotkov vse porabe. Jasno je, da to ni rešitev niti za gorivo niti za podnebni kaos.
      Slabe rešitve ne bodo olajšale, ampak dejansko samo še bolj zaostrile podnebno krizo in še poglobile neenakost, lakoto in revščino.
      © Inter Press Service
      
Vandana Shiva je publicistka in mednarodna borka za pravice žensk in za zaščito okolja.