Loading

 Domača stran >> Benjamin Creme >> Creme o svojem delu

Benjamin Creme je pred leti o svojem delu povedal

"Veliko ljudi me je prosilo, naj povem nekaj o korakih, ki so me pripeljali do mojega sedanjega dela. To ne bo popoln opis, glede nekaterih vidikov odnosa med mojstrom modrosti in učencem namreč obstajajo nenapisani zakoni o molčečnosti.
      Kot štiri ali petleten otrok sem najraje sedel pri oknu in opazoval veter; nisem opazoval posledic vetra na drevesih ali na listih, ampak veter sam. Opazoval sem gibanje zraka in poskušal ugotoviti, ali piha severnik, južnik, vzhodnik ali morda zahodnik. Ko sem začel hoditi v šolo, so me naučili, da je zrak neviden in prav tako veter. Tako sem izgubil sposobnost videnja določenih ravni etrske materije.
      Nad gosto fizično ravnijo - trdno, tekočo in plinasto - so štiri ravni še finejše materije, ki sestavljajo etrski ovoj našega planeta; njihovo zgostitev predstavljajo goste fizične ravni. Šele po približno dvajsetih letih, ko sem sestavil in uporabljal orgonski akumulator Wilhelma Reicha, sem spet postal pozoren na ta ocean energije, katerega del smo mi sami, obenem pa sem si dokončno dokazal obstoj etrskih ravni.
      Zavestno sem postal pozoren na energijske tokove: sčasoma sem postal tako občutljiv, da sem lahko zaznal, kdaj je v Pacifiku ali kjer koli drugje na svetu eksplodirala atomska bomba. Z razdalje več tisoč kilometrov sem v etrskih tokovih zaznal spremembe, ki jih je povzročila eksplozija. Dan ali dva kasneje je bilo objavljeno obvestilo o ameriškem, ruskem ali britanskem preizkusu jedrske bombe take ali drugačne moči.
      Veliko sem bral, med drugim teozofske knjige H. P. Blavatske in Leadbeaterja, knjige Gurdjieffa, Ouspenskega in Nicolla, Paula Bruntona, Patanjalija, Alice Bailey in nauke Agni Yoge, svamijev Vivekanande, Šivanande, Joganande in Sri Ramane Maharšija. Maharšijevi poti samospoznanja sem poskušal slediti. Z njegovo meditacijo na "Kdo sem jaz?" (in po zaslugi svojega mojstra to zdaj vem) sem dobil občutek poistovetenja z vsem pojavnim svetom: z zemljo, z nebom, s hišami in ljudmi, z drevesi, pticami in oblaki - bil sem vse to. Izginil sem kot ločeno bitje in vendar sem obdržal popolno zavest, razširjeno, ki je zajemala vse. Spoznal sem, da je to resnična resničnost, ki jo budna zavest sicer zakriva, ohranja skrito, ker svoj jaz napačno istovetimo s svojim telesom. Ta pojavni svet sem videl kot nekakšen obred, kot obredno igro senc, ki izvaja sanje ali želje tistega, ki je edini obstajal, ki je bil edini resničen, ki je bil hkrati tudi jaz.
      Ob koncu leta 1958 mi je prijatelj, ki je bil tudi učenec in je imel "zvezo", povedal, da dobivam "sporočila". To me je presenetilo in ni se mi zdelo verjetno. Povedal mi je, da se sporočila kar odbijajo od mene, če pa bi naredil to in to, bi jih sčasoma lahko pravilno sprejemal.
      Očitno sem naredil pravo stvar, kajti neke noči v začetku januarja leta 1959 sem notranje slišal navodila, ki so bila tako razločna, da se nisem mogel motiti: "Čez tri tedne pojdi tja in tja (kraj v Londonu), na ta in ta dan, ob tem in tem času." Tisto noč so me tam čakali ljudje.
      To je bil začetek pritoka sporočil, ki so prihajala vse bolj pogosto. Nekatera sem očitno spregledal (to sem izvedel kasneje) in postalo me je tako strah, da bi jih še spregledal, da sem si jih začel sam izmišljati. Poslal sem se na več srečanj, kjer ni bilo nikogar in se ni nič zgodilo. Postopno sem se ustalil. Sporočil nisem več spregledal in nehal sem si jih izmišljati.
      Rečeno mi je bilo, naj si priskrbim magnetofon. Sprejel sem veliko dolgih narekov: nekateri so vsebovali nasvete, napotke ali pa duhovna navodila. Mojster (ali mojstri), ki je tako telepatsko govoril z mano, se ni predstavil, jaz pa sem bil verjetno preveč sramežljiv, da bi ga vprašal po imenu, čeprav mi je rekel, da lahko sprašujem. Šele veliko let kasneje sem izvedel njegovo ime in tudi to, da bi ga lahko že zdavnaj izvedel, če bi le vprašal.
      Neke noči, na začetku leta 1959, mi je med enim od takšnih prevajanj mojster rekel, naj ugasnem magnetofon. Sledil je Maitrejev govor o njegovem ponovnem prihodu, o vrnitvi Kristusa, vodje naše planetarne Hierarhije. Povedal mi je tudi, da bom imel v načrtu vlogo. Takrat sem mislil, da bo svetovni učitelj prišel z enega višjih planetov, verjetno z Venere, zato je ta Maitrejeva informacija moje prepričanje povsem pretresla. Med prevajanjem, ki je kmalu sledilo temu dogodku, je moj mojster dodal: "Bliža se čas, ko bomo od tebe pričakovali, da boš deloval skladno s tem vedenjem." Nekoliko kasneje pa mi je še sporočil: "Pričaj o Njegovem prihodu!"
      Ne morem trditi, da sem si ta prigovarjanja vzel k srcu in da zato sodelujem v pripravah na Kristusov prihod. Po navodilu sem te posnetke za sedemnajst let pospravil v omaro in bojim se, da me je moral mojster precej močno potisniti, da sem začel s tem delom.
      Proti koncu leta 1972, ko sem bil otožen in ko sem to najmanj pričakoval, je Modri in pretkani, katerega imam privilegij imenovati mojster, spregovoril. Vzel me je "v roke" in začelo se je najbolj intenzivno obdobje razslepljevanja, odpravljanja iluzij, urjenja in priprav. Več mesecev sva skupaj z mojstrom po dvajset ur na dan poglabljala in krepila telepatsko vez, dokler ni v obe smeri delovala z enako lahkoto, tj. zahtevala minimalno njegove pozornosti in energije. V tem obdobju je mojster izoblikoval instrument, prek katerega je lahko deloval in ki se je odzival na njegove najbolj prefinjene vtise (seveda z mojim popolnim sodelovanjem in brez najmanjše kršitve moje svobodne volje). Vse, kar vidim in slišim, tudi on vidi in sliši. Kadar želi, je moj pogled lahko njegov pogled, moj dotik njegovdotik. Z najmanjšim trošenjem energije ima takó "okno v svet", podaljšek svoje zavesti, po katerem lahko zdravi in uči. Sam ostaja v fizičnem telesu več tisoč kilometrov stran. Nočem reči, da sem njegovo edino "okno v svet". Ne vem, kako pogosta je takšna povezava, vem pa, da ni edinstvena. Predstavlja končno fazo v odnosu med mojstrom in učencem. Prosil me je, da za določen čas njegove identitete ne razodenem niti članom skupine, s katero delam in prek katere dela tudi on sam. Poznam dva razloga (morda so še drugi) za njegovo prošnjo in ju spoštujem. Lahko pa povem, da je eden izmed starejših članov Duhovne hierarhije in njegovo ime ezoteriki na Zahodu dobro poznajo.
      Marca 1974 mi je dal seznam z imeni štirinajstih ljudi, ki naj bi jih povabil k sebi domov na pogovor o meditaciji in podobnih temah. Vsi so prišli.
      Govoril sem o Hierarhiji mojstrov, o meditaciji in njeni vlogi pri vzpostavljanju stika z dušo. Po navodilu sem jim ponudil naslednje: povabil sem jih, naj se vključijo v skupinsko delo, v katerem bi njihova okultna meditacija potekala pod vodstvom mojstra modrosti, v zameno pa bi delovali kot prevodniki energij Hierarhije. Tako bi ustvarili premostitveno skupino med Hierarhijo in učenci na terenu.
      Mojster je pripravil kratko transmisijo, da bi pokazal, o čem smo se pogovarjali. Dvanajst od štirinajstih se jih je strinjalo, dva se pa za tovrstno delo nista čutila pripravljena.
      Da bi prevajali duhovne energije, smo marca 1974 ustanovili skupino. Na začetku smo se sestajali dvakrat tedensko za uro in pol oziroma dve uri. Pojavilo se je vprašanje, kako naj skupino poimenujemo, toda navodilo mojstra je bilo (in še vedno je) naj skupine ne poimenujemo, naj ne ustvarjamo organizacije ali določamo uradnikov, naj ne ograjujemo sebe in svojih idej - ohranjamo naj največjo odprtost.
      V istem času sem od mojstra dobil načrt za izdelavo oddajnika/transformatorja. To je instrument, ki ga uporabljamo pri tem delu, sam pa ga uporabljam tudi pri zdravljenju. Ima obliko tetraedra in deluje po načelu, da imajo nekatere oblike prirojene energijske lastnosti.
      Danes veliko ljudi raziskuje lastnosti in energijske značilnosti piramid. Velika piramida v Gizi je v resnici atlantski instrument, ki temelji na moči oblike. Cilj atlantidskega človeka je bila izpopolnitev astralno-čustvenega telesa. Če piramido poravnamo s severnim in južnim zemeljskim polom, samo zaradi svoje oblike privlači energijo z etrskih in astralnih ravni. Piramida je te energije prevajala v korist prebivalcev velikega mesta, ki je pokopano pod peskom v okolici piramide in Sfinge.
      Cilj naše sedanje, pete, arijske, korenske rase je izpopolnitev mentalnega telesa. Če ga poravnamo s severnim in južnim zemeljskim polom, tetraeder avtomatično privlači in oddaja energijo z mentalnih ravni. Torej ta instrument uporabljamo zaradi tega principa. Deli priprave - kremenov kristal, magneta, zlata in srebrna diska in žice - usmerjajo in potencirajo vse energije, ki jih prek nas prevaja Hierarhija. Sama oblika tetraedra jih transformira na nižje mentalne ravni, da jih lažje sprejme več ljudi. Če jih instrument ne bi transformiral, bi se energije Hierarhije, ki večinoma pritekajo z budijske ravni, odbile od človeških množic in njihov vpliv bi bil omejen. Zato Hierarhija potrebuje transmisijske skupine.
      Po mojstrovih navodilih sem sestavil tudi akumulator duhovne energije, ki se ga priključi na oddajnik. Do zdaj smo ga uporabili samo enkrat, da smo ga preizkusili.
Osebje v skupini se je večkrat zamenjalo, od prvotne zasedbe so ostali le štirje. Število ljudi je naraščalo in upadalo, vedno pa je ostalo približno dvanajst polno aktivnih članov s številnimi manj aktivnimi ali rednimi udeleženci in z mnogimi podpornimi skupinami, tako v Veliki Britaniji kot drugje. Zdaj se redno sestajamo trikrat na teden in prevajamo energije Hierarhije tudi od štiri do sedem ali osem ur. Seveda lahko samo najbolj zavzeti in predani ohranijo tako intenziven ritem in zato je le-teh malo. Poleg tega imamo redna tedenska javna srečanja v kvekerski molilnici (Friends Meeting House) v ulici Euston v Londonu. K sodelovanju pri prevajanju energij, ki jih pošilja Hierarhija, povabimo tudi druge ljudi.
      Junija 1974 me je začel Maitreja redno presvetljevati. Posredoval mi je telepatska sporočila, ki so nas navdihovala in nas obveščala o napredovanju njegovega pozunanjanja. Imeli smo tudi privilegij, da nas je seznanjal s postopnim ustvarjanjem in izpopolnjevanjem svojega izraznega telesa - majavirupe. V obdobju od marca 1976 do septembra 1977 se je Maitreja oglašal res zelo pogosto.
      V prvem letu skupnega življenja smo imeli ob vsaki polni luni odprto srečanje, na katerega so lahko prišli tudi prijatelji članov, ki jih je transmisija zanimala. Na teh srečanjih sem imel kratek govor, navadno o ponovnem prihodu Kristusa in Hierarhije mojstrov ali, občasno, o pomenu energij določene polne lune s stališča ezoterične astrologije.
      Proti koncu leta 1974 mi je mojster večkrat dejal: "Veš, vse to moraš posredovati javnosti. Ni veliko koristi, če s tem seznanjaš le kakšnih dvajset tukaj prisotnih." Tako so se začele skrivalnice: ugovarjal sem in se branil, da mi ne bi bilo treba začeti javno delovati. Mojster mi je zagotavljal, da se je samo šalil. "Zate imam druge načrte," je dejal in spet sem si oddahnil. Toda januarja 1975 je končno rekel: "Resno mislim. Posreduj te informacije - narekoval mi je množico informacij o tem, kako naj bi načrt potekal - skupinam, ki pripadajo različnim tradicijam in naukom. Povej jim, kar veš. Upamo, da bo bolj osredotočen um skupin telepatsko vplival na javnost, tako da bo ta na nek način pripravljena, ko boš stopil pred njo."
To mi ni bilo všeč. Sploh mi ni bilo všeč. Všeč mi je bilo to, kar sem počel do tedaj. Rad sem delal tiho, ezoterično, zavedajoč se, da delam nekaj koristnega - ni bilo preveč naporno in ni mi postavljalo prevelikih psiholoških zahtev. Glede skupin nisem storil ničesar, dokler me mojster z nekaj odločnimi sunki ni končno premaknil z mesta.
      Marca ali aprila sem upajoče pisal približno štiridesetim duhovnim skupinam in jim ponudil, da bi jim predaval o ponovnem prihodu Kristusa in mojstrov modrosti. Odziv ni bil razveseljiv, kar me ni presenetilo, saj sem bil povsem neznan. Prejel sem šest ali sedem odgovorov. Tri od teh skupin so me želele spoznati: vse skupine so bile nove in vodili so jih mladi ljudje - Centre House, Gentle Ghost in The Franklin School. Govoril sem vsem trem, najprej skupini Centre House, 30. maja 1975.
      Zelo sem bil živčen, saj čeprav sem poznal snov, je nisem imel urejene. Mojster mi je, v svoji prijaznosti, narekoval iztočnice, po katerih bi se lahko ravnal, in dejansko me je med govorom tako presvetljeval, da je tako rekoč govoril on. Tik pred koncem me je iznenada presvetlil sam Maitreja, moje srce se je stopilo in zelo težko sem govoril enakomerno. Mentalno mi je posredoval naslednje besede:
"Ko se bo Kristus vrnil, sprva ne bo razkril svoje prisotnosti in tudi mojstri, ki se vračajo pred Njim, je ne bodo razkrili. Sčasoma pa bodo storjeni koraki, ki bodo ljudem razkrili, da zdaj med njimi živi človek izstopajoče, nenavadne moči in sposobnosti za ljubezen in služenje, čigar širina nazorov navadno daleč presega. Ljudje po vsem svetu se bodo začeli zavedati kraja v modernem svetu, kjer bo ta moški živel; in iz tega središča moči se bo širil resnični Kristusov duh, ki bo ljudem postopno razodel, da je On z nami. Tisti, ki se lahko odzovejo na njegovo prisotnost in nauk, bodo to ljubezen, to moč, to širino nazorov nekako odsevali in v svetu bodo razširjali vest o Kristusovi prisotnosti in ljudi pozivali, naj poiščejo državo, iz katere prihaja Njegov nauk. To se bo zgodilo v relativno zelo kratkem času in prineslo bo dokončne dokaze, da je Kristus med nami.
      Od takrat naprej se bo svet tako hitro spreminjal, kot še nikoli v vsej zgodovini planeta. Naslednjih petindvajset let bo prineslo velike spremembe, tako korenite in tako globoke, da bo svet povsem spremenjen na bolje."
      Ob tej izjavi nihče ni bil bolj presenečen, kot jaz sam. Dokler je nisem slišal na posnetku sploh nisem vedel, če je smiselna.
      7. julija 1977 nas je Maitreja osebno obvestil, da je njegovo izrazno telo povsem končano, da ga je "oblekel" in da njegovo svetlobno telo (vnebovzeto telo) zdaj počiva v njegovem gorskem središču v Himalaji. Naslednji dan smo izvedeli, da se je proces prihoda začel. V torek 19. julija mi je mojster povedal, da je Maitreja prispel v svoje "žarišče", v eno izmed dobro znanih modernih držav. Tisto noč sem imel v kvekerski molilnici predavanje, vendar mi je bilo rečeno, naj to vest še ohranim zase. Naslednji petek mi je mojster med transmisijskim srečanjem rekel, da je Maitreja tri dni počival in da se je tistega dne, 22. julija, njegovo poslanstvo začelo. Dovolil mi je, da sem to informacijo posredoval skupini.
      Približno ob polnoči smo končali s transmisijo in preden smo se razšli, smo se, kot ponavadi, zbrali ob čaju. Moja žena je prižgala televizijo. Na sporedu je bila neka družinska drama, v kateri je glavno vlogo igrala Bette Davis. Nekateri člani skupine so gledali film, jaz pa sem bil z mislimi seveda nekje drugje. Film in igralce sem ošvrknil z nekaj sarkastičnimi pripombami (Bette Davis kot igralko sicer zelo občudujem). Ko nisem mogel več zdržati, sem rekel, da imam pomembnejše novice: da je Kristus zdaj povsem fizično prisoten v vsakdanjem svetu in da začenja svoje poslanstvo.
      Od takrat sem neštetokrat številnim poslušalcem posredoval to sporočilo, toda nikoli več, niti v najmanjši meri, z občutkom, ki sem ga imel, ko sem s skupino podelil ta planetarni dogodek. Solze sreče v očeh članov skupine, ki so bili zbrani okrog mize, so kazale, da vsi čutimo enako.
      V začetku septembra 1977 sem bil naprošen, da naj Maitrejevo sporočilo podam javno. 6. septembra 1977 sem v kvekerski molilnici v ulici Euston "poskusno" podal prvo javno sporočilo verjetno zato, da bi ugotovil, kako se pri takem presvetljevanju in telepatiji "obnesem" v javnosti (saj je to popolnoma drugačna izkušnja od zasebnosti v lastni skupini). To delo se nadaljuje vse do danes. Do trenutka, ko smo sporočila predali medijem, sem občinstvu posredoval 85 sporočil; nisem jih posredoval v transu ali kot medij, glas je bil moj, zelo očitno ojačen in tudi njegova višina je bila spremenjena zaradi energij, s katerimi me je Maitreja presvetljeval. Te energije se hkrati prevajajo na vse astralne in mentalne ravni, jaz pa dajem osnovno etrsko-fizično vibracijo, da to lahko poteka. S teh prefinjenih ravni sporočila navdihujejo umove in srca neštetih ljudi, ki se postopno začnejo zavedati Kristusovih misli in njegove prisotnosti. Kristus tako predaja delčke svojega nauka, da bi pripravil ozračje upanja in pričakovanja, ki bo zagotovilo, da ga bo človeštvo hitro in z veseljem sprejelo in mu sledilo.
      Trditev, da Kristus prek nekoga podaja sporočila, je nezaslišana in ljudi spravlja v zadrego. Če se ljudje znebijo mišljenja, da je Kristus nekakšen duh, ki ob boku boga prebiva v nebesih, če si lahko začnejo predstavljati kakšen je v resnici, če lahko sprejmejo možnost, da je Kristus resničen in živ človek (čeprav božanski človek), ki sveta ni nikoli zapustil, ki se ni spustil z nebes, ampak iz svojega starodavnega prebivališča v Himalaji (da bi zaključil nalogo, ki jo je začel v Palestini), da je velik mojster, Učenjak, Jogij in glavni junak evangelija (ki je v osnovi resničen, vendar veliko bolj preprost, kot je bil predstavljan do zdaj), potem morda trditev o sprejemanju telepatskih sporočil od takega bližjega in bolje poznanega bitja postane nekoliko verjetnejša. V vsakem primeru, preučite kvaliteto samih sporočil. Lahko da vas bodo prepričala, ali pa tudi ne. Mnoge ljudi prepričajo energije, ki se prelivajo med presvetlitvijo. Mnogi, ki se udeležijo teh srečanj, so bolj ali manj jasnovidni in vizija procesa presvetljevanja je zanje najtrdnejši izmed vseh dokazov.
      Morda bo to pomagalo pojasniti, zakaj o mojstrih in o Kristusovem prihodu govorim s takšnim prepričanjem. Zame je njihov obstoj dejstvo, ki temelji na neposredni izkušnji in stiku. Ta predgovor sem napisal v upanju, da bi čim več ljudi lahko spoznalo resničnost tega in še enega pomembnega dejstva: mojstri so se vrnili v vsakdanji svet, da bi nas popeljali v dobo Vodnarja."