Zakon ponovnega rojstva
Mojster -, prek Benjamina Crema, januar 1985

V človekovem razumevanju zakonov, ki vladajo ponovnemu rojstvu, vlada velika zmeda. To zmedo odraža raznoterost naukov in tolmačenj, ki obstajajo in ki služijo poglabljanju človekovega nadaljnjega neznanja in strahu.
      Nešteto dob se je na vzhodu le redko dvomilo v idejo o zaporednih življenjih, ki jim vlada nespremenljivi zakon karme. Posledica tega je bila pripravljenost sprejeti okoliščine sedanjosti, ne glede na to, kako ponižujoče in nečloveške morda so. Po drugi strani, so na zahodu koncepti ponavljajočih se inkarnacij mirovali; odkar so bili v 6. stoletju na pobudo cesarja Justinjana izključeni iz cerkvenih naukov, je bila nanje pozorna le peščica ljudi. Če bi Origenovi nauki ostali v sklopu krščanskega verovanja, bi na zahodu veljal povsem drugačen pogled na dejstva o življenju in smrti. Kot visok posvečenec je Origen poznal in učil resnico o inkarnacijskih ciklih, ki jih je ustoličil Gospod sveta in so potekali po vzgibu zakona žrtvovanja, vladal pa jim je zakon vzroka in posledice. Izbris teh resnic iz cerkvenih naukov je imel za posledico neznanje in strah, ki sta danes tako očitna. Kjer je zanimanje za reinkarnacijo preživelo, je večinoma zavzelo obliko skoraj ekskluzivnega interesa za domnevne osebne podrobnosti prejšnjih življenj.
      V prihajajočem ciklu Vodnarja, bo človeštvo zavzelo povsem nov pogled na zakon ponovnega rojstva. Vzhoda ne bo več prevevalo staro fatalistično sprejemanje, da se vse, kar se dogaja, dogaja pod neizprosno roko karme, ki milijone ljudi obsoja na tlako in trpljenje; na zahodu pa ljudje ne bodo več ignorirali temeljnih zakonov svojega bivanja in odgovornosti, ki jo prinaša delovanje teh zakonov.
      Vedeli bodo, da oni sami – prek misli in dejanj – ustvarjajo okoliščine svojih življenj; pa tudi, da se prek delovanja teh istih zakonov lahko preobrazijo ter spremenijo svojo naravo in okoliščine.
      To bo vodilo v prevrednotenje pomena in namena življenja ter v bolj zdrav pogled na dejstvo smrti. Razumevanje kontinuitete vsega življenja, inkarniranega ali ne, bo nadomestilo sedanji strah; stara fobija pred smrtjo kot koncem vsega bo izginila v novi svetlobi, ki bo razsvetlila ume ljudi. Ta nova svetloba bo posijala v najtemnejše kotičke vraževerja in neznanja in prebudila ljudi k zavedanju, da so kot neumrljive duše božanski.
      Resnično razumevanje maksime Kristusa, da, kar sejemo, to žanjemo, bo preobrazila človeško bivanje v vseh njegovih vidikih. Ko bodo ljudje spoznali pravičnost in logiko tega zakona, bosta strpnost in neškodljivost, kakršna doslej nista bila znana, nadomestila sedanjo ločenost.
      Nova doba bo prinesla nove uvide in človek bo pristopal k življenju kot dogodivščini, kar tudi je, kot raziskovalnemu potovanju odkrivanja dejstva, da sta bog in človek eno; da ni ničesar, kar bi ju razdvajalo, razen omejen pogled iskalca; da vsi ljudje zarisujejo različno smer k istemu cilju, in cilj vsega našega prizadevanja je prepoznanje božanskosti, ki čaka na našo potrditev. Tega potovanja se znova in znova lotevamo pod velikim zakonom ponovnega rojstva, vse dokler na koncu ne vstopimo v svetlobo svojega lastnega razumevanja sebe kot samoizpopolnjenih sinov boga.