Sin človekov
sporočilo Mojstra preko Benjamina Crema (julij 1984)

Veliko ljudi pričakuje Kristusovo vrnitev z zaskrbljenostjo in strahom. Občutek imajo, da bo Njegov prihod povzročil velike spremembe na vseh področjih življenja. Kakor pravilno predpostavljajo, bodo Njegove vrednote neizogibno spremenile njihov način razmišljanja in življenja in ob takih obetih prebledijo. Poleg tega so cerkve v preteklih stoletjih razumevanje Kristusa predstavljale tako mistično, da se mnogi bojijo Njegove sodbe in Njegove neskončne moči; pričakujejo ga kot Boga, ki prihaja z namenom, da bi kaznoval brezbožne in nagradil verne.
      Vsega obžalovanja je vredno, da je taka izkrivljena predstava Kristusa prodrla v človeško zavest. Takšno bitje ne obstaja. Da bi razumeli resnično naravo Kristusa, ga je treba razumeti kot enega med enakimi Božjimi sinovi, ki so vsi obdarovani s celotnim božanskim potencialom in ki se razlikujejo le v stopnji izražanja te božanskosti.
      To, da je dosegel popolnost te božanskosti je njegov sijaj in do tega dosežka lahko gojimo veliko spoštovanje. Prav tako je nedvomno res, da je takšen dosežek zelo redek. Toda za ljudi je presenetljivo, da je bil Kristus eden izmed njih. V preizkušnjah in trpljenju človeštva ne obstaja nič, česar On ne bi poznal. Vsak korak na poti, po kateri človeštvo še vedno hodi, je sam z bolečino opravil. V celotnem razgledu izkušenj človeštva ni nobene izkušnje, ki je sam ni doživel. Torej je on resnično pravi Sin človekov.

Nenajavljen
Ko se bo nenajavljen pojavil v naši sredini, ga bodo nedvomno le redki prepoznali. Tako drugačen je od splošnih predstav, da bo v množici neopazen. Na takšen način je sedaj med svojimi brati, ko čaka na povabilo človeštva, da lahko začne svoje poslanstvo. Mnogi, ki Ga videvajo vsak dan, Ga ne poznajo. Drugi Ga prepoznajo, pa si ne upajo spregovoriti. Spet tretji čakajo in molijo, da je On tisti, ki si ga ne drznejo pričakovati. Le njegova razglasitev pred svetom, ga bo zasidrala v pogledih in srcih ljudi.

Njegova naloga
Med tem ko čakamo na dan vseh dni, si v umih razjasnimo razloge za njegovo vrnitev. Poizkusimo dojeti naravo naloge, ki si jo je zadal. Da bi med nami utrdili dejanskost Boga, je prišel. Tukaj je, da bi ponovno razkril božanske skrivnosti. Med nami je, da bi nas učil, kako ljubiti. Na zemlji je zopet, da bi utrdil bratstvo med ljudmi. Da bi ohranil zaupanje v Očeta in v človeka, si je zadal to breme. Da bi nas popeljal v novo dobo, tudi zato se je vrnil. Da bi združil zaklade preteklosti, da bi navdihoval čudeže prihodnosti, da bi slavil Boga in človeka, se je spustil s svoje visoke gore.
      Pa si oglejmo njegove prioritete: vzpostavitev miru, ustoličenje sistema delitve dobrin, odstranitev krivde in strahu - očiščenje človeških src in umov, poučevanje človeštva o zakonih življenja in ljubezni, predstavitev misterijev, polepšanje naših mest, odstranitev ovir za potovanje in izmenjavo ljudi, vzpostavitev banke znanja, ki bo dostopna vsem.
      Razumljivo je, da taka naloga ni lahka, tudi za nekoga, kot je Sin človekov, ne. Pradavne navade razdeljevanja in ločevanja imajo močne korenine, strah in praznoverje pa sta uročila milijone ljudi.
      Toda nikoli prej v zgodovini človeštva ni prišel Učitelj bolje opremljen za svojo nalogo. Maitreja je prišel, da bi se spopadel z nevednostjo in strahom, neslogo in revščino. Njegova orožja so duhovno razumevanje, znanje in ljubezen. Njegov sijoči oklep je resnica sama.