Smrt in nenavezanost

Življenje v univerzumu je absolutno, v stvarstvu pa je vedno relativno. Zato ljudje ob smrti ne bi smeli jokati, ne gre za nič groznega ali zastrašujočega. Njihovi prijatelji in ljubljeni so se preprosto vrnili domov. Knjige in pisanja, ki so jih pisatelji prejeli preko kanaliziranja, so znak, da se sporočilo o življenju onkraj smrti počasi prebija do človeštva.
      (junij 1989)

Maitreja pravi: "Prihajam ob enajsti uri, da bi rešil svoje iskre življenja. Vsaka od isker življenja je individualen višji jaz. Če je nekdo v težavah in je moj učenec, pridem, da bi ga tolažil in vodil." ("Moj učenec" je tisti, ki živi skladno z Maitrejevim naukom.)
      "Tudi smrt je enajsta ura. Ali vas boli, ko se preoblečete? Ko boste zapustili svoje telo, vas ne bo bolelo. Morda boste panični. To je enajsta ura. V tem trenutku se vse ustavi. Jaz sem z vami, z vsakomer, ob njegovi enajsti uri. Jaz pomagam žrtvi in tistemu, ki je ubijal, Jaz podeljujem izkušnje obema. Ko je bil Jezus na križu, sem bil ob enajsti uri tako ob križanem, kot ob tistem, ki je križal.
      Ko je Jezus to videl, je dejal: 'Oče, oprosti jim, ne vedo, kaj delajo.'"
      Maitreja pravi: "V zmagi in v porazu sem Jaz z vami." Ko pride trenutek smrti, oseba izkusi neko vrsto osamljenosti, kot da bi se vse odmikalo od nje. "V tem trenutku," pravi Maitreja, "pomagam osebi, da bi postala nenavezana."
      (september 1989)

Maitreja pravi: "Poglejte um, duh in telo majhnega otroka, ki je iskren, odkrit in nenavezan. Otrok v svoji nedolžnosti povsod hodi brez strahu. Vsakdo je izkusil to stopnjo neustrašnosti. V odraslosti postane človek zavedajoč se, z znanjem in modrostjo. Senca strahu se spusti nad človeka, ki postane egoističen v boju med dobrim in zlim, med prav in narobe. Če pa je nekdo nenavezan in ponižen, se osvobodi te sence strahu."
      Maitreja pravi: "Najvišje bitje je onkraj uma, duha in telesa. Zavedanje je tisto, ki daje izkušnjo najvišjega Gospodovega bitja in postajanja."
      Zavedanja ni moč individualizirati. Zavedanje objema najvišje bitje in njegovo postajanje in v zavedanju Jaz izkuša ravnovesje. Disciplina ravnovesja se vzpostavlja in vzdržuje z nenavezanostjo.
      "Kaj se zgodi z nekom, ki strastno verjame v neko ideologijo, ko umre? Ali lahko kdo odgovori na to vprašanje? Na smrtni postelji to ni več pomembno. V tem trenutku na um, duha in telo ponovno deluje disciplina nenavezanosti. Tako je nenavezanost v življenju zelo pomemben dejavnik."
      Maitreja dodaja: "Povabite politike, filozofe in znanstvenike, naj odgovorijo na vprašanje, kako pomembna je v življenju nenavezanost. Če je pomembna, zakaj potem ljudem vsiljujete pogojevanja ideologij, ki ne ustvarjajo ničesar, razen zmede?"
      (november 1990)

Spiritualisti verjamejo, da lahko vzpostavijo stik s smrtjo. Maitreja pravi, da se tako imenovani mediji dejansko "naravnavajo" na vibracije, ki so še vedno v domeni uma, duha in telesa. Maitreja sprašuje: "Kje je Jaz, ki je odpotoval?" Ni ga v telesu, ki je bilo kremirano ali pokopano. Ni ga več v umu, ki ga je Jaz v določenem časovnem obdobju uporabil kot Gospodovo svetišče. Podobno Jaz tudi ni moč (duh), ki je prav tako Gospodovo svetišče. Maitreja pravi: "Noben spiritualist ne more priklicati Jaza." Glede na to, da ste Jaz vi, koga potem kliče medij? Jaz lahko prikliče le Mojster, ob redkih priložnostih, ki jih narekuje duhovni zakon.
      (december 1988)

Kaj je sovraštvo? Jaz ne mara bremena pogojevanja mentalnega telesa. Um vodi Jaz v karme (pogojeno obnašanje). Tako Jaz izgubi svojo smer, ravnovesje, zavedanje in nenavezanost. Jaz se potopi v stanje pogojevanja, ki ga poznamo kot rojstvo in smrt. Ob smrti se Jaz najprej nenadoma iztrga iz fizičnega telesa, zatem iz mentalnega in počiva v neke vrste duhovnem telesu. Ta ciklus rojevanja in smrti se nadaljuje, vse dokler sam Gospod ne "odpre nebeških vrat".
      Maitreja pravi: "V umu, duhu in telesu ni nebes. Nebesa so onkraj uma, duha in telesa. So v Najvišjem bitju."
      (september 1990)