Loading

 Domača stran >> Arhiv >> Ezoterična filozofija >> Svobodna volja

Svobodna volja
Iz knjige Benjamina Crema Ponovni prihod Kristusa in mojstrov modrosti

Če bi se pojavil in spregovoril lik, kot je Kristus, bi ljudje napravili nekaj zaradi Njega, kar bi On tako rekel, ne pa ker bi si sami to res želeli. Se strinjate?
      Da. Čeprav se bo Kristus pojavil v državi, kjer trenutno biva - in pojavil se bo kmalu - pa se še ne bo takoj razodel.
      Govorite o svobodni volji. Hierarhija in Kristus nikoli, v nobenih okoliščinah, ne kršita naše svobodne volje. Eden od razlogov, zakaj Kristus, čeprav je na svetu, v tem trenutku ne spregovori po radiu, televiziji ali v Združenih narodih, je v tem, ker nikakor ne želi kršiti človekove svobodne volje. Popolnoma se strinja z vašo izjavo. Zaveda se nevarnosti, da bi mu mnogi sledili preprosto zato, ker je Kristus. Ko se bo pojavil in še preden se bo razodel, mu bodo sledili mnogi, čeprav morda ne bodo vedeli, da je Kristus; sledili mu bodo ne glede na to ali bodo vedeli, da je Kristus ali ne. Tisti, ki vedo, kaj iskati, ga bodo morda prepoznali.
      Tisti pa, ki ne vedo kaj iskati, ali pa niso pripravljeni na dejstvo, da je prišel na svet - to pa je odvisno od uspešnosti sedanjih priprav na njegov prihod - ne bodo neizogibno povezovali moža, ki je Kristus, s Kristusom. Morda mu bodo sledili preprosto zato, ker bodo verjeli v to, za kar se zavzema. To je bistveno. Ljudje, ki sledijo Kristusu zaradi stvari, ki jih zagovarja, ne glede na to ali ga prepoznajo kot Kristusa ali ne, bodo ugotovili, da skozi njih v vsakdanjem življenju avtomatično teče njegova energija kozmičnega Kristusa, resnični duh Kristusa - potem ko bodo v svoje vsakodnevno življenje vnesli ideale, ki jih izraža. Vanje bo pritekala energija, On pa bo skoznje deloval. Skoznje lahko spremeni svet.
      Če bi se danes ali jutri pojavil in rekel: "Jaz sem Kristus," bi mu mnogi verjeli. Je tako nenavaden človek, da bi mnogi verjeli, da je Kristus in bi mu bili čustveno vdani. Sledili bi mu, ker je Kristus, ne pa ker bi bili pripravljeni na odpovedi, ki jih zahteva. Zahteval bo žrtvovanje, odpovedovanje, tako da si bomo lahko vsi ljudje delili svetovne proizvode. Tisti, ki na to niso pripravljeni, mu ne bodo sledili - četudi ga bodo prepoznali kot Kristusa. Toda njegovim besedam morajo verjeti sami od sebe, ne pa zato, ker je Kristus. Tako bo poteklo nekaj časa med njegovim prihodom in razglasitvijo, kar bo človeštvu omogočilo, da se odloči in napravi prve korake k delitvi dobrin.
      Nekateri pa ga bodo popolnoma prezrli in še naprej živeli na star sebičen način. Kristusov prihod ne pomeni, da bo nenadoma čez noč človeštvo postalo nesebično. Sebičnost je nekaj, kar mora človeštvo prerasti. Gre za stopnjo v razvojnem procesu. Na svetu je danes milijone nesebičnih ljudi, ki so pripravljeni na spremembo, pripravljeni deliti in žrtvovati tisto, kar delitev dobrin pomeni.

Ali ideja Načrta ne krši naše svobodne volje?
      Kristus in mojstri nam bodo le pokazali pot, ne bodo zgradili nove dobe. To moramo napraviti sami. Napraviti moramo notranje spremembe. Moramo se odločiti, ali bomo sprejeli Načrt. Kristus in mojstri bodo pokazali, da Načrt obstaja - Načrt, ki izhaja iz boga, iz centra, ki ga imenujemo Šambala, kjer je poznana volja boga. Oni so skrbniki Načrta, njegovi zastopniki. Toda Načrt se mora izvesti s pomočjo ljudi na fizični ravni. Nihče nas ne bo silil. Ne smemo pozabiti, da je Hierarhija kontinuum. Poleg Kristusa in mojstrov obstajajo tudi posvečenci četrte, tretje, druge in prve stopnje; pa učenci in aspiranti na obrobju Hierarhije - oni so človeštvo. Hierarhija se ne konča z mojstri. (V tehničnem smislu se konča s posvečenci prve stopnje.)
Posvečenci in učenci so tisti, ki uresničujejo Načrt; so tisti, skozi katere delujejo Kristus in mojstri in bodo še delovali. So graditelji nove dobe - in ne le Kristus in mojstri. Mojstri lahko le pokažejo pot, toda dejanske strukture nove dobe - politične, ekonomske, finančne, družbene in tako dalje - bodo zgradili izučeni posvečenci in učenci Hierarhije, moški in ženske tega sveta. Oni ne kršijo svobodne volje, ker so človeštvo.

V mislih sem imel nekaj bolj subtilnega.
      Mislim, da čutim vaše vprašanje, vaš problem, zaskrbljenost; toda zagotavljam vam, da nihče ne pazi bolj, da se ohrani svobodna volja človeštva, kot Hierarhija. Pod nobeno pretvezo nikoli ne kršijo naše svobodne volje. Ne glede na to, kako prijetno ali privlačno bi bilo za nas, če bi se vmešavali, tega nikoli ne storijo. Vse se mora zgoditi s pomočjo človeka. Mojstri posegajo - gre za poseganje, če želite temu tako reči - tako, da vplivajo na učenčev um. Toda učenci so moški in ženske tega sveta in tudi člani Hierarhije, zato ne gre za vmešavanje. Z njihovo pomočjo se izvršuje Načrt.
      Krščanstvo je v resnici zgradil sv. Pavel. Kristus, ki je deloval skozi Jezusa, je uvedel dobo rib in z njo krščansko vero, toda strukturo krščanstva, Cerkve, je zgradil sv. Pavel, ki je napravil kar nekaj napak. Precej je popačil krščanstvo. On je sedaj eden od mojstrov modrosti, mojster Hilarion (in eden tistih, ki se bodo kmalu pojavili na svetu), toda delal je napake in tega mu ni nihče preprečil.
      Mojstri nobenemu učencu nikoli ne preprečijo, da bi delal napake. Učenec dela napake, človeštvo zaradi njih trpi, napake prizadenejo tudi Načrt, toda ta se nazadnje le izvrši. Načrt je ideal. V svoji idealni obliki izvira iz Šambale. Načrt prinesejo Hierarhiji Buda, ki je v Šambali, in trije Veliki gospodje - Kristus, Manu in Gospod civilizacije, ki so na čelu treh oddelkov Hierarhije - oni presodijo, kateri del Načrta se lahko izvrši v naslednjih 100 ali 1000 letih. Naloga Gospoda civilizacije, ki je nekakšen menedžer, je Načrt približati možnemu. Načrt je za človeštvo ideal - treba pa je prenesti energije in ideje v področje uma. Človeštvo se nanje odzove. Toda vedno gre za približevanje idealu in če bi pomenilo, da je za izvedbo Načrta potrebno kršiti svobodno voljo človeštva, se to ne bi zgodilo.

Razumem.
      Vse je odvisno od nas, vedno je bilo tako in vedno bo.

Menim, da je najbolje, če zaznamo ideale.
      Seveda. Tako delujejo mojstri. Toda od kod, mislite, da pridejo ti ideali? Od kod ideal bratstva? Od kod mislite, da prihajajo ideje, ki sedaj začenjajo vladati človeškemu umu? Mislite, da padejo z neba ali se nenadoma pojavijo v človekovem umu? Ne, Hierarhija jih pošlje v področje uma, tja jih postavi kot miselne oblike.
      Potem se nanje odzovejo občutljivi umi rase. Dobimo veliko idejo. Odkrijemo atomsko energijo. Ugotovimo, da je zemlja okrogla ali kaj podobnega. Do teh odkritij so prišli posvečenci, ki so se odzvali na miselne oblike, katere je Hierarhija postavila v področje uma.

Kaj se zgodi z našo svobodno voljo?
      Človek ima svobodno voljo. Ima omejeno svobodno voljo in z njo se ne zgodi nič. Do sedaj se je zgodilo to, da je človekova svobodna volja polno vladala, človeštvo pa je napravilo mnogo napak in trpelo zaradi te posebne pravice. Človek ima omejeno svobodno voljo, da bi bil nekaj časa kos evolucijski sili - velikemu kozmičnemu sunku evolucije. Ta planet je del sistema, večjega bitja, Logosa sončnega sistema. Naš planet je center v telesu tega bitja, evolucija Zemlje pa je povezana z evolucijo tega sistema. Naša svobodna volja je omejena do te mere, da nam je dovoljeno zoperstaviti se evolucijski sili za neko obdobje, dlje pa ne. Slej ko prej, hočeš nočeš, nas povleče evolucijska sila, veliki kozmični magnet, nazaj, da se spet uskladimo z voljo boga.
      Danes prvič od zgodnjih atlantskih časov svobodna volja človeštva in volja boga, ki je poznana v Šambali, postajata usklajeni. Trije veliki - Šambala, Hierarhija in človeštvo - so danes bolj usklajeni kot so kdajkoli bili, kajti prvič v številnih tisočih let postaja človekova svobodna volja enaka božji volji. Ko je človekova svobodna volja drugačna od božje volje, ima človek probleme, težave in trpi. Toda ko človekova svobodna volja, ki ostaja svobodna volja, po njegovi svobodni izbiri postane enaka božanski volji, je vse dobro. Vedno smo imeli možnost imeti božansko življenje, prelep svet brez trpljenja - preprosto tako, da bi naša svobodna volja ne bila več enaka našim osebnim nagnjenjem, osebni naravi želja, pač pa usklajena z namenom duše, ki je božanski namen.
      Ko postopoma rastemo in je osebnost vse bolj prežeta z dušo ter kaže vse več pravega namena duše, takrat se tudi človeška volja, ki je še vedno svobodna volja, uskladi z božansko voljo - Načrtom in voljo, ki ju ima Logos tega planeta za nas. V resnici smo misli v umu ustvarjalnega Logosa. Ko svoje zunanje življenje prilagodimo Načrtu, ki ga ima za nas, ki smo njegove stvaritve, je vse dobro - človeštvo ne trpi, pač pa gradi pravilne človeške odnose - med ljudmi, in med človekom in bogom. Če pa izražamo le svoje separativno svobodno voljo, občutek sebe kot ločenega bitja, ki je sebično, se začnejo težave. Vedno so sinovi človeka postali božji sinovi in uskladili svojo malo voljo z božansko. Postali so posvečenci in končno mojstri. To se je dogajalo v vseh stoletjih. Danes pa prvič v človeški zgodovini človeštvo kot celota dela isto.