Nevidna grožnja

Če je iz naukov Adamskega, ki prihajajo od venerjanskega mojstra, iz naukov mojega mojstra in, kot boste videli, iz Maitrejevih naukov jasna ena stvar, je to to, da so vesoljski bratje prebivalcem Zemlje povsem neškodljivi. Pravzaprav, njihova prisotnost tukaj predstavlja duhovno misijo. Prihajajo, da bi rešili človeštvo pred še večjo bolečino in trpljenjem, ki bi ju sicer poznali v letih po odkritju jedrske fizije.
Od tistega časa v svojo atmosfero sproščamo jedrsko energijo, ki je naši znanstveniki ne morejo niti meriti. Nimajo tehnologije, da bi merili ravni materije, ki so nad plinom, etrske ravni, na katerih se ta izpust dogaja – najsmrtonosnejši izpust energije kot se je kdajkoli zgodil na zemlji.
      Ta jedrska energija ima neznansko moč in uničuje dobrobit človeštva in nižjih kraljestev. Deluje tako, da oslabi imunski sitem našega telesa in nas torej izpostavi vsakovrstnim težavam, ki na nas sicer ne bi imele vpliva. Kot posledica tega imamo val za valom gripnih obolenj in drugih bolezni, s katerimi vedno težje in težje shajamo. Rastoča prisotnost Alzheimerjeve bolezni pri vse nižji starosti po vsem svetu je neposredna posledica visoke koncentracije jedrske energije na višjih etrskih ravneh, ki je instrumenti naših današnjih znanstvenikov ne zaznavajo. Ta energija vpliva na človekove možgane in povzroča vse več Alzheimerjeve bolezni, izgube spomina, dezorientacije ter postopnega zloma obrambnega sistema našega telesa.
      Vesoljski bratje, povečini z Marsa in Venere, so na duhovni misiji nevtraliziranja tega jedrskega sevanja. Ni jim dovoljeno, da bi v celoti nevtralizirali vse obstoječe sevanje, toda znotraj karmičnega zakona to počnejo, uporabljajoč različne implozijske naprave. Nevtralizirajo sevanje, ki ga sproščamo v atmosfero iz vsake jedrske elektrarne brez izjeme ter z vsem jedrskim eksperimentiranjem. Nepretrgoma izdelujemo več in bolj premetene bombe, ki bodo smrtonosnejše od prejšnjih. Vso to eksperimentiranje v našo atmosfero sprošča oblake jedrskega sevanja, o katerem ne vemo ničesar. Ne moremo ga meriti, zato zanikamo njegov obstoj.
      Naši jedrski znanstveniki verjamejo, da imajo popoln nadzor nad jedrsko energijo, kar pa, dokazano, ne drži. Nimajo nikakršnega razumevanja štirih etrskih ravni materije nad trdno, tekočo in plinasto ravnjo, zatorej imajo zgolj omejeno znanje o tem, kar poznajo kot jedrsko energijo. Gre dejansko za etrsko, fizično materijo, ki je ne bi smeli uporabljati. Jedrska energija je, kot piše v Svetem pismu, "tisto, kar stoji tam, kjer ne bi smelo". Jedrske fizije ne bi smeli uporabljati. Je smrtonosna in vse bolj škoduje zdravju prebivalcev tega planeta. Ljudje z drugih planetov odstranjevanju te energije namenjajo brezštevilne ure.
      (Zbiranje sil svetlobe: NLP in njihovo duhovno poslanstvo)

Zapiranje jedrskih reaktorjev in odkrivanje novih energij
vlečki iz intervjuja z mojstrom Benjamina Crema

4. avgusta 1994 med obsežnim pogovorom z londonsko novinarko Patricio Pitchon o bistvenih problemih zemeljskega, zračnega in morskega onesnaženja je mojster Benjamina Crema prijazno privolil, da (prek Benjamina Crema) odgovori na vprašanja o tej temi. Predstavljamo izvleček na temo jedrskega onesnaženja iz intervjuja, ki je bil oktobra 1994 objavljen v reviji Share International.
      Po intervjuju je Patricia Pitchon pojasnila: "Mojster je nujnost soočenja s problemom nevarnih jedrskih reaktorjev označil kot absolutno prioriteto. Podal je tudi osupljivo sliko bližajočih se dogodkov. Trenutno jedrsko industrijo v različnih delih Evrope predstavljajo kot ponudnico čiste oblike energije. Toda, glavni problem predstavlja skladiščenje. Jedrski reaktorji v večjih industrializiranih državah, ki zdaj obratujejo ali so v procesu izgradnje, bodo proizvedli na tisoče kubičnih metrov visoko radioaktivnih odpadkov. Problem dolgoročnega skladiščenja visoko radioaktivnih odpadkov ostaja nerešen. Visoko radioaktivni odpadki so hranjeni v rezervoarjih iz nerjavečega jekla, vendar je že prišlo do uhajanja. Znanstveniki proučujejo proces strjevanja odpadkov v steklo (vitrifikacija), vendar obstaja nevarnost, da bi se stekleni bloki kasneje utegnili razgraditi. Kar pa se tiče podzemnih lokacij, iskanje stabilnih geoloških lokacij ni bilo uspešno, saj ne moremo predvideti bodočih geoloških premikov; prisotnost potresov pomeni, da ni nikakršnih zagotovil. V ZDA in Veliki Britaniji srednje in nizko radioaktivne odpadke zakopljejo v plitva tla, vendar so pred leti v ZDA tri takšne lokacije zaradi kontaminacije zaprli. Nizko radioaktivne odpadke prav tako odmetavajo v morje.
      Ta slika je še neskončno slabša spričo dejstva, da se v vzhodni Evropi nevarnosti množijo zaradi velikega števila starajočih in nevarnih jedrskih reaktorjev. Poslovnež Edward Goldsmith je v nedavni knjigi ocenil, da v vzhodni Evropi najmanj 41 nesreč černobilskega tipa kar čaka, da se zgodijo."

Patricia Pitchon: Kakšen je mojstrov pogled na to nevarnost?
      Mojster: Naš nasvet je, da se nemudoma zapre vse jedrske reaktorje na fizijo. So glavni vir smrtonosnega onesnaženja. Življenje na tem planetu bi bilo skrajno nesrečno, če ne bi bilo pomoči naših vesoljskih bratov, ki to onesnaženje nevtralizirajo in ga, znotraj karmičnih omejitev, napravijo neškodljivega. Flote njihovih vesoljskih ladij to počnejo vsakodnevno, uporabljajoč implozijske naprave.

Patricia Pitchon: V koliko letih nam bo, po mojstrovem mnenju, to uspelo?
      Mojster: Ena od prvih stvari, ki jih bo svetoval Maitreja, je zaprtje jedrskih reaktorjev ter prenehanje z vsakršnim prikazovanjem jedrske fizije kot učinkovitega načina za pridobivanje energije. Um povprečne osebe je zmeden zaradi vsega tega znanstvenega žargona; njen glas v sobanah moči ni primerno slišan. Toda, glas ljudstva bo kmalu postal bolj razločen: eden od mnogih vidikov Maitrejevega poslanstva je, da deluje kot glas ljudstva, da naslovi problem miru in vojne ter stradanja sredi izobilja; da spodbudi voljo ljudi, ki bo politike prisilila, da se lotijo teh problemov. Namesto služenja, vlada dandanes pomeni moč in vihtenje te moči. Problem je v premiku poudarka. Tisto, kar je potrebno, je, da se pojavi Maitreja, kar je zdaj resnično zelo blizu. Ta vprašanja mora nasloviti človeštvo samo, z Maitrejo kot vodnikom ...

Ob zaključku intervjuja je mojster dodal naslednje: Pri obnavljanju planeta je očiščenje skupen napor. Maitreja bo jasno pokazal, da je to res. Ocenjujem, da bo v obdobju treh do petih let od trenutka, ko se bo Maitreja pojavil, prišlo do velikanske preobrazbe. Soočili se bomo s stradanjem na planetu: cilj je masovno izboljšanje za stradajoče milijone in to v meri, kakšne si nismo nikoli predstavljali. Ko bo to doseženo, se bomo spopadli s problemi okolja, ki so vse okoli nas. Najvišja prioriteta je popolno preoblikovanje našega načina življenja v takšnega, ki bo trajnosten.
      Videli bomo konec trenutnega gospodarstva, ki temelji na nebrzdani rasti. Ljudje vsepovsod bodo lahko jedli in živeli ter ohranjali vire okolja.
      (Maitrejevo poslanstvo, Tretja knjiga)

Skazili smo vse na tem planetu. Vsa zemlja, zrak, reke, morja in oceani so onesnaženi. Vesoljske ladje gredo v globine oceanov in nevtralizirajo onesnaženje v meri, kot jim je dovoljeno. Jedrske odpadke smo nakopičili v Atlantski in Tihi ocean, in vesoljski bratje naredijo vse, kar lahko, da bi izničili posledice tega strašnega vira strupenih odpadkov, torej imajo veliko dela. To je dolgotrajen proces. Podobno delajo tudi v podzemlju, ki smo ga prav tako prepojili s svojimi kemikalijami in jedrskimi odpadki. Imajo naprave, ki lahko nevtralizirajo najhujše elemente onesnaženja, še posebej visoko radioaktivno jedrsko sevanje. Toda zakon karme jih omejuje pri tem, v kakšni meri nam smejo pomagati.
      (Zbiranje sil svetlobe: NLP in njihovo duhovno poslanstvo)

Naš planet Zemlja bolehno šepa skozi vesolje. Prek naše zlorabe virov, prek norega tekmovanja med narodi, smo dosegli, da je naš planet zbolel. Obnovitev zdravja našega planeta mora postati prioriteta številka ena po tem, ko bomo rešili stradajoče milijone.
      Najhujše onesnaženje, ki zastrupi vse – vodo, zrak, reke, morja – je jedrsko sevanje, ki ga ne moremo niti videti ali izmeriti. Po vsem svetu gradimo jedrske reaktorje, vendar naši znanstveniki ne morejo videti posledic svojih dejanj, storjenih iz nevednosti.
      (Zbiranje sil svetlobe: NLP in njihovo duhovno poslanstvo)

Nedelujoče: doba jedrske energije se je končala
Andrea Bistrich

Enkrat smo že poskusili: Nemčija, tretja največja gospodarska sila na svetu, naj bi se osvobodila jedrske energije – po katastrofi v Černobilu leta 1986 so se končno obetale spremembe. Natanko pred enajstimi leti, 14. junija 2000, je takratna rdeče-zelena koalicija Socialdemokratske stranke in Zelenih pod vodstvom kanclerja Gerharda Schroederja in prvega zelenega zunanjega ministra, Joschke Fisherja, skupaj z vodilnimi gospodarstveniki iz energetskega sektorja izpogajala zakonodajo za prenehanje uporabe atomske energije. Jedrski konsenz, ki je postal pravnomočen dve leti kasneje, je predvideval dokončno zaprtje vseh nemških jedrskih elektrarn do leta 2021.
       Po zamenjavi vlade leta 2005 so konservativci pod vodstvom kanclerke Angele Merkel proti volji Nemcev preklicali jedrski konsenz in podaljšali življenjsko dobo jedrskih elektrarn v povprečju za 12 let. Izmed vseh sedemnajstih reaktorjev, kolikor jih je v Nemčiji, bo po takratnih načrtih vlade zadnji med njimi prenehal z obratovanjem leta 2036 – in ne 2021 kot je bilo sprva načrtovano. Upi milijonov prebivalcev o pridobivanju elektrike iz čistih, obnovljivih energij so bili zatrti z "umikom umika" Angele Merkel in desetletja prizadevanj aktivistov so bila gladko preglasovana. Nikjer na svetu namreč ni toliko nasprotnikov jedrske energije kot v Nemčiji.

Dramatični zasuk

Uničujoča naravna katastrofa v Fukušimi 12. marca 2011 in taljenje sredice, ki ji je sledilo, sta povzročila izpust visokih vrednosti radioaktivnega sevanja in spremenili vse. Japonska nesreča v reaktorju je ponovno zanetila nemško jedrsko debato in pripeljala do največjih proti-jedrskih protestov do sedaj. V Berlinu, Hamburgu, Münchnu in Kölnu je več kot 250.000 ljudi zahtevalo, da Nemčija odstopi od svojega jedrskega energetskega programa. Med demonstracijami pa so se udeleženci poklonili tudi spominu na žrtve na Japonskem. Ljudje so nosili transparente in plakate z napisi "Jedrska energija uničuje življenja", "Fukušima je povsod", "Izklopite!".
       Večina državljanov je zdaj še bolj odločno zahtevala hiter konec jedrskega programa. Kajti tudi tisti, ki so prej podpirali jedrsko energijo, so po polomu na Japonskem spremenili svoje mnenje. Rezultati raziskav kažejo, da želi 55 odstotkov Nemcev hiter umik jedrskega programa v petih letih. Enajst odstotkov jih želi celo, da se vsi reaktorji nemudoma zaprejo. Le 9 odstotkov še podpira podaljšano vzdrževanje elektrarn (do 2036), ki ga je izsilila administracija Angele Merkel.
       Večina prebivalcev zdaj meni, da je doba jedrske energije končno mimo. To je postalo jasno na volitvah v deželi Baden-Württemberg, ko so milijoni volivcev glasovali taktično, da bi dali konservativcem lekcijo za, med drugim, podaljšanje obratovalne dobe jedrskih elektrarn. Po skoraj 60 letih so bili konservativci prisiljeni oblast prepustiti Stranki zelenih.
       Fukušima je dokazala, da pri jedrski energiji ne gre zgolj za izračun tveganj, temveč za vprašanje popolne varnosti in nadzora, ki, v nasprotju z vsemi trditvami jedrske industrije, ne moreta biti zagotovljena. Opozorilo iz Fukušime je jasno: kar je do sedaj presegalo našo domišljijo, je postalo realnost. Za vse, ki so verjeli v prihodnost jedrske energije, mora biti to boleče spoznanje.

Kako varne so naše jedrske elektrarne?

V Nemčiji za popolno stalitev sredice niti ne bi bil potreben močan potres – zemeljski plaz, poplava, letalska nesreča ali teroristični napad bi bili dovolj. In, enako kot v primeru japonskih elektrarn, nemške elektrarne niso pripravljene na dve katastrofi hkrati. To je zaključek analize varnosti, ki jo je naročila vlada marca 2011. Sedem skupin strokovnjakov je pregledalo varnostne ukrepe za primere terorističnega napada, letalske nesreče, porušenja jezov, potresov, ekstremne vročile in mraza kakor tudi daljšega izpada elektrike. Rezultat: vse elektrarne imajo takšne ali drugačne varnostne pomanjkljivosti. Niti en nemški reaktor ni varen v primeru letalske nesreče, na primer.
       Prvi odziv nemške zvezne vlade je bila najava moratorija. Od konca marca prej dogovorjeni podaljšani obratovalni roki elektrarn ne veljajo več; 13 od 17 nemških jedrskih reaktorjev bo izključenih iz obratovanja toliko časa, da bodo temeljito preučili trenutno jedrsko strategijo, najstarejših sedem pa bo ostalo izključenih trajno. Konservativna vlada zdaj predlaga "postopni izhod" in je najavila novo energetsko politiko. Angela Merkel, ki je doktorica fizikalnih znanosti, javno priznava: "Katastrofa v Fukušimi, katere celovitega obsega še vedno ne poznamo, je spremenila tudi moj osebni odnos do jedrske energije in tveganj povezanih z njo."

Opustitev jedrske energije, da! A kako?

Etični komisiji za varno energijo, ki jo sestavljajo predstavniki politike, znanosti, gospodarstva, civilne družbe in cerkve, je bila zaupana naloga na novo ovrednotiti varnostne standarde za nemške jedrske elektrarne in prihodnost jedrske tehnologije ter zasnovati družbeni konsenz za opustitev jedrske energije. Ključna vprašanja, na katera mora poiskati odgovore, so: kdaj zapremo? Katere druge vrste energije lahko in moramo razviti in do kakšne mere? Kako "zeleni" lahko in naj postanejo nemški energetski viri?
       V osnutku objavljenem konec maja etična komisija predlaga, da bi z uporabo jedrske energije prenehali do 2022. Vlada kanclerke Merklove je že najavila načrte, da bi prenehali prav takrat – nemški drugi umik. Vendar to za mnoge ni dovolj: okoljevarstveniki in Stranka zelenih so razočarani nad nedavnim predlogom in verjamejo, da je mogoče, da bi z uporabo jedrske energije prenehali do leta 2015 ali 2017. Umik do leta 2022 se jim ne zdi ustrezen odziv na nesrečo v Fukušimi: okoljevarstveniki trdijo, da je mogoče jedrsko energijo nadomestiti z okolju prijaznimi in varnejšimi alternativami veliko hitreje. Študija Okoljskega sveta mesta Dessau, ki je Zvezno ministrstvo za okolje do nedavno ni želelo predstaviti javnosti, vsebuje enake zaključke: strokovnjaki so ugotovili, da se lahko nemški jedrski reaktorji izključijo iz omrežja do leta 2017, brez da bi to povzročilo pomanjkanje elektrike in pretirano rast cen.

Politika ne uživa zaupanja

Številni nemški državljani so ogorčeni. Počutijo se prevarane s strani vlade. Le 27 odstotkov jih verjame, da je vladina jedrska politika vredna zaupanja. Dnevnik Berliner Morgenpost govoril o "brezsramnem cinizmu": "Najprej kanclerka z jedrsko industrijo sklene skrivni dogovor, zdaj pa želi stati na čelu množičnega družbenega gibanja za umik." Družbeni konsenz o jasnem "ne" jedrski energiji je dosežen že leta; politiki so tisti, ne državljani, ki morajo razširiti svoja obzorja.
       "Vsi jedrski reaktorji so tempirane bombe in jih je treba zapreti takoj in dokončno," so si edini številni nasprotniki jedrske energije. Obstaja samo en razlog, zakaj bi se jedrske energije oklepali ne glede na njene očitne nevarnosti: vsak dan, ko je reaktor aktiven, velika infrastrukturna podjetja ustvarijo približno en milijon evrov dobička na reaktor.
       Od tragičnega razdejanja v Fukušimi je zanimanje javnosti za dejstva in podatke o jedrski industriji večje. Mediji uporabljajo bolj kritični ton kot ponavadi in nenadoma razkrivajo dejstva tam, kjer bi prej molčali.

Skriti stroški

Velikanske subvencije, ki jih vlade tradicionalno delijo energetskim podjetjem, so povod za vroče razprave. Nobena zvezna vlada do sedaj še ni objavila kakršnihkoli informacij o podeljenih subvencijah in sponzorskih sredstvih pri gradnjah in razvoju jedrske industrije. Samo ena študija se loteva vladnih subvencij sektorju jedrske energije: naročila jo je organizacija Greenpeace, zasnoval pa Forum za ekološko-socialno tržno ekonomijo (FÖS) – ki je neodvisna okoljska skupina. Spodaj predstavljamo nekatere statistične podatke iz poročila, ki ga je objavila druga nemška televizijska mreža (ZDF) na svoji spletni strani aprila 2011 pod naslovom "Luksuzna jedrska energija" in povzema podatke poročila FÖS.

Stroški jedrske energije:

• Stroški financiranja jedrske energije znašajo od leta 1950 do danes več kot 200 milijard evrov. Pričakovati je, da bo vloženih še dodatnih 100 milijard do konca leta 2020.
• Za razliko od drugih proizvajalcev električne energije so bili upravljavci jedrskih reaktorjev oproščeni davkov.
• Država (oziroma davkoplačevalci) financirajo 99 odstotkov stroškov za končno hrambo izrabljenega goriva. Varnostna vprašanja okoli končnega in vmesnega hranjenja goriva ostajajo odprta.
• Nobene odgovornosti: upravljavci jedrskih elektrarn se morajo zavarovati za primer morebitnih nesreč – vendar samo do zneska 2,5 milijona evrov za vsak reaktor. V primeru popolne stalitve sredice je ocenjena odgovornost zvezne vlade za povzročeno škodo okoli 5.000 milijard evrov, ki bi jo pokrili davkoplačevalci.
• Razstavljanje reaktorja: ocenjeno je, da znašajo stroški razstavitve enega reaktorja približno 700 milijonov evrov. Vendar so dejanski stroški veliko večji. Relativno majhen reaktor v mestu Rheinsberg (zmogljivost 80 megavatov) je v slabih dvajsetih letih povzročil za 400 milijonov evrov stroškov. Ker so stavbe, v katerih se nahajajo reaktorji, visoko radioaktivne, morajo stati vsaj še 30 let preden se jih lahko podre, kar zahteva dodatne milijone evrov.

Nemška opustitev jedrske energije: globalni vzor?

Pred moratorijem sprejetim marca letos je Nemčija pridobivala 23 odstotkov svoje elektrike v jedrskih elektrarnah. V času neizogibnih prihajajočih sprememb želi zvezna vlada prizadevanja za varstvo okolja in razvoj gospodarstva združiti bolj, kot so bila združena do zdaj. Proizvodnja in izvoz tehnologije za čisto energijo namreč lahko ustvarijo tisoče novih zaposlitev v prihodnosti.
       Jedrski energiji pa se bo mogoče popolnoma odpovedati šele takrat, ko bomo sistematično razvili sisteme za izkoriščanje obnovljivih virov energije, kot so veter, fotovoltaika, voda in geotermalna energija. Scenariji razvoja o preskrbi z energijo do leta 2050, ki jih je pripravila zvezna agencija za okolje, nakazujejo, da se obnovljivi viri med seboj dobro dopolnjujejo. Preskrba z električno energijo bi bila lahko v štirideset letih zagotovljena izključno s pomočjo fotovoltaike (v bolj sončnih a manj vetrovnih poletnih mesecih) in vetra (v zimskih mesecih). Celo danes na topel sončen poletni dan, na primer, nemške fotovoltaične zmogljivosti proizvedejo 120 milijonov kilovatnih ur solarne elektrike – in s tem nadomestijo dnevno proizvodnjo štirih jedrskih reaktorjev.
       V intervjuju za tednik Die Zeit je Kumi Naidoo, vodja organizacije Greenpeace, izpostavil izjemno priložnost, ki bi jo Nemčiji prinesla opustitev jedrske energije. Po njegovih besedah bi lahko Nemčija postala "globalni vzor" in igrala močno vlogo v energetski politiki za vzdržno prihodnosti.
       Ali kot je nedavno zapisal dnevnik Tageszeitung: "Dognati taka dejstva je najboljša pot, da se konča epoha jedrske norosti vseh časov – v Nemčiji in vsej Evropi."
       Tragedija v Fukušimi in rastoče javno mnenje sta mobilizirala neverjetno moč. To je velikanska priložnost, ki je ne smemo zapraviti.

NLP-ji pomagajo omejiti jedrsko nevarnost
Gerard Aartsen

Ko so ga vprašali, ali ljudje iz vesolja pomagajo zemeljskemu človeštvu, je George Adamski v svojem glasilu Kozmična znanost (Cosmic Science) leta 1958 med drugim zapisal: "Veliko so naredili, da bi nevtralizirali radioaktivno stanje, ki smo ga v svoji atmosferi ustvarili s preizkušanjem bomb. Brez njihove pomoči bi bilo sevanje veliko bolj splošno razširjeno, kot je danes." (1)
       Ko se je Adamski prvič srečal z mojstrom z Venere je ta Adamskemu rekel: "Sin moj, glavni namen našega prihoda k vam [na Zemljo] v tem času je, da bi vas posvarili pred hudo nevarnostjo, ki zdaj grozi prebivalcem Zemlje … Čeprav se moč in sevanje testnih eksplozij še nista razširili izven področja Zemljinega vpliva, pa ta sevanja ogrožajo življenja ljudi na Zemlji. Prišlo bo do razkroja, ki bo atmosfero sčasoma zapolnil s smrtonosnimi elementi, ki so jih vaši znanstveniki in vaša vojska vstavili v tisto, kar imenujete 'bombe'." (2)
       Ljudje iz vesolja pa so Adamskega opozorili, da se nevarnost jedrskih bomb širi tudi izven zemeljske atmosfere: "Če … bi človeštvo na Zemlji tovrstno silo sprostilo v polnem medsebojnem vojskovanju, bi bil velik del prebivalstva Zemlje pogubljen, vaša prst bi postala nerodovitna, vaša voda zastrupljena in za dolga leta neprimerna za življenje. Možno je, da bi bilo telo vašega planeta pohabljeno do mere, ki bi uničila Zemljino ravnotežje v naši galaksiji.
       To bi bile posledice, ki neposredno zadevajo vaš svet. Nam pa bi to za dolgo časa otežilo naša potovanja, ki bi postala nevarna, kajti energije spuščene v takšnih mnogokratnih eksplozijah bi pronicale skozi vašo atmosfero v zunanje vesolje." (2)
       Ko je Adamski svoje prijatelje iz vesolja vprašal, ali bi drastične spremembe Zemlje lahko bile rezultat jedrskih poskusov, je eden od njegovih vesoljskih znancev, Ramu s Saturna, odgovoril: "Res je! Pri tem ne gre za ugibanje. Naši inštrumenti so zaznali te rezultate. Mi VEMO!" (2) Nenavadno stanje v naši atmosferi je nastalo znotraj ionosfere zaradi eksplozij jedrskih priprav in na to so vesoljski bratje opozorili v knjigi Adamskega Znotraj vesoljskih ladij: "Naša atmosfera je posledično onesnažena … z jedrskimi bombami, ki so [eksplodirale] in še vedno eksplodirajo po svetu. To je nenaravna okoliščina, ki jo sami ustvarjamo … in le mi jo lahko spremenimo." (1)

Nevarne okoliščine

Eden od nevarnih pojavov, ki izvirajo iz jedrskih poskusov, so po besedah Adamskega koncentracije sevanja, ki se občasno združijo in pod določenimi pogoji "lahko iz atmosfere izvlečejo dovolj elementov kot 'ognjene gobe'. S svojimi finejšimi instrumenti so ljudje iz vesolja sposobni zaznati ta … žarišča sevanja, vidna ali nevidna; in kadar jih zaznajo, jih prestrežejo in razkrojijo … To je le še eden od načinov, kako nam pomagajo." (1)
       Podobno so jedrski oblaki, ki izvirajo iz jedrskih eksplozij, sestavljeni iz iste skoncentrirane energije, le da v veliko večjem obsegu. Adamski razloži: "Če bi katero od naših letal prišlo v stik s tovrstnim nevidnim 'oblakom', bi bodisi eksplodiralo bodisi razpadlo, pred očmi opazovalca pa bi navidez izginilo. To razloži nekatera skrivnostna letalska izginotja, o katerih obstajajo poročila. V bližini izginulih letal so na radarju večkrat opazili vesoljske ladje, kar namiguje na to, da vesoljske ladje ugrabljajo naša letala. Toda meni so rekli, da vesoljski ljudje vedo za nemoč naših pilotov, kadar ti prekrižajo pot kateremu teh 'oblakov,' saj so naši inštrumenti neučinkoviti."
       Da bi se izognili prav takim tragedijam, vesoljski bratje storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi dosegli zgoščeno gmoto, takoj ko je to mogoče. Vendar pa se je že pripetilo, da so prišli ravno, ko je eno ali več letal vstopalo v enega od teh žarišč skoncentrirane energije. V teh okoliščinah niso mogli storiti nič drugega kot opazovati; kajti ko je letalo enkrat ujeto v tovrstno silo, ga je nemogoče rešiti – tako letalo kot potnike v njem. Toda vesoljski bratje kasneje uničijo nevidni oblak, da bi preprečili nadaljnje katastrofe. S svojimi naprednejšimi instrumenti lahko te pogubne oblake zaznajo in nevtralizirajo." (1) Zdi se, da kadarkoli vesoljski bratje srečajo prebivalce Zemlje, jih posvarijo pred nevarnostmi tehnologije jedrske fizije, kot so to storili tudi v primeru Helen in Betty Mitchell, dveh sester iz Teksasa, ZDA.
       S sestrama Mitchell so ljudje z Marsa in Venere prvič stopili v stik leta 1957 ter ju junija 1959 prosili, da preneseta sporočilo o nevarnostih jedrskih poskusov: "… Prenehajte z nepotrebnimi poskusi teh bomb. Tistim, ki menijo, da je potrebno pokazati vojaško moč, lahko rečemo le to – kakšna moč je to, ki ljudi, rastline in živali prikrajša za čudovito prihodnost, ki bi bila sicer mogoča? Je možno, da lahko … tovrstna rušilna orožja nadomestijo zdrava, pametna dejanja boljšega življenja? Ljudje iz vesolja, ki živijo na Zemlji, se morajo zdaj zavarovati ali pa trpeti iste učinke jedrskega sevanja kot prebivalci [Zemlje]." (3)

Škodljivo sevanje

Pravzaprav je po besedah Adamskega "do zgodnjih strmoglavljenj [NLP-jev] prišlo, ko je [jedrsko] sevanje v naši atmosferi v njihovo vozilo pronicalo v postopku, ki je podoben prezračevanju z našimi prezračevalnimi napravami. Posadke so zbolele in izgubile nadzor nad svojimi vozili, zaradi česar so strmoglavile. Po številnih nesrečah s smrtnimi izidi so posadke na drugih ladjah začele proučevati naše razmere in iskati načine, kako bi se tovrstnim katastrofam izognile. Uspelo jim je.
       Izpopolnili so majhen predmet, ki ga vsak član posadke nosi na sebi, ko se njihova ladja premika skozi našo atmosfero. Podoben predmet, le da veliko večji, uporabljajo za čiščenje zraka znotraj svojega plovila. Nihče iz vesolja ne pride na zemljo brez enega od teh zaščitnih predmetov, ki jim pomagajo prenesti sevanje, ki je danes prisotno ne le v naši atmosferi, temveč tudi v naši hrani in vodi.
       Te svoje inštrumente so razvili iz mineralov in elementov s svojih planetov in torej vsebujejo frekvence, ki so harmonične z njihovimi uporabniki. Zaščitni predmeti za zemeljske ljudi morajo biti zgrajeni iz elementov in mineralov našega planeta, da bi se zlile s frekvencami naših teles v odnosu do Zemlje. V sedanjem času poteka raziskava, da bi razvozlali potrebne detajle za tovrsten inštrument." (1)
       Junija 1958 je Adamski dodal: "Naši znanstveniki so dolgo pred prvo eksplozijo jedrske bombe že proučevali naravne kozmične žarke iz vesolja. Njihove raziskave so pokazale, da so ti žarki lahko pod določenimi pogoji smrtonosni; v normalnih okoliščinah pa njihove škodljive učinke prepreči naša atmosfera. Vendar pa je eksplozija prve jedrske bombe sprožila nastanek umetne pregrade, ki zavira običajno prost pretok teh žarkov, in vsaka naslednja eksplozija je nato pridala svoj delež resnosti problema, vse do danes, ko se morajo kozmični žarki prebiti skozi te pregrade sevanja. Rezultat so posamezni preboji tako visokih koncentracij teh kozmičnih žarkov, da naša atmosfera ne more več zaustaviti vsega škodljivega sevanja, ki prihaja iz vesolja.
       To pregrado sevanja, ki smo jo ustvarili sami, lahko primerjamo z jezom, ki zadržuje veliko količino vode. Ko se v jezu pojavi prva razpoka, bo teža zajezene vode povzročila, da bo voda prodrla z nenaravno močjo. Isti princip velja za kozmične žarke, ki prodirajo skozi oblake sevanja, s katerimi smo v tem času obdali planet. Rezultat je onesnaženje naše atmosfere s temi naravnimi silami iz vesolja, pa tudi z [radioaktivnimi posledicami] jedrskih bomb, ki so eksplodirale in še vedno eksplodirajo po svetu. Te nenaravne okoliščine smo ustvarili sami … in le mi jih lahko spremenimo. Toda tudi če bi vse prihodnje jedrske poskuse ustavili, bi atmosfera še vedno potrebovala leta, da bi se očistila." (1)
       V svoji zadnji knjigi, Zbiranje sil svetlobe – NLP-ji in njihovo duhovno poslanstvo, Benjamin Creme razloži, da naši znanstveniki nimajo tehnologije, s katero bi lahko izmerili etrske ravni energije, kjer sprostitev sevanja jedrskih elektrarn in jedrskega testiranja povzroča največ škode. Ta pojav imenuje "najsmrtonosnejši izpust energije, kar jih je na Zemlji kdaj bilo," saj izčrpava imunski sistem našega telesa in "povzroča več in več primerov Alzheimerjeve bolezni, izgube spomina, zmedenosti in postopnega zloma obrambnega sistema našega telesa." (4)

Energija iz kozmosa

Po informacijah Benjamina Crema so vesoljski bratje vključeni v duhovno misijo nevtralizacije jedrskega sevanja in porabijo "nešteto ur, tako da čistijo to energijo in istočasno na gosti fizični ravni ustvarjajo dvojnik planetarnega magnetnega polja", tudi prek žitnih krogov, ki so deli nove energetske mreže, ki bo "temu planetu dala … neomejeno, varno energijo za vse namene, tako da je nobena skupina ljudi ne bo mogla pokupiti ali monopolizirati." (4) [Benjamin Creme na tem mestu dodaja: "Delo čiščenja jedrskega sevanja zahteva devetdeset odstotkov časa in truda vesoljskih bratov."]
       George Adamski je namigoval prav na ta vir neomejene brezplačne energije, ki jo vesoljski bratje uporabljajo za potovanje po vesolju, ko je zapisal: "Svojo moč pridobijo iz vesolja, tako kot mi črpamo svoj dih, ki naša telesa ohranja pri življenju. V obeh primerih so elementi narave pretvorjeni v moč ali energijo … Obiskovalci, ki delajo v harmoniji z naravo, so se naučili, kako to energijo izkoristiti; toda zaradi naše sovražnosti eden do drugega, mi niso razložili podrobnosti tega postopka.
       Ko bomo spoznali, da lahko inštrument nič večji kot cigaretna škatlica v rokah brezvestne osebe s to močjo uniči obliko, ne da bi za seboj pustil kakršnokoli sled, bomo razumeli njihovo oklevanje, da z nami podelijo to znanje." (1) S svojim poznavanjem uporabnosti in nadzora energij vesolja bi po besedah mojstra z Venere v knjigi Znotraj vesoljskih ladij "lahko, če bi želeli, vašo silo izničili z našo večjo silo. Toda spomnite se, kaj vam je bilo rečeno. Soljudi ne ubijamo niti v samoobrambi." (2)
       Adamski je zato rekel: "Še veliko zorenja nas čaka, preden bo za nas varno, da bi nam dali polno razumevanje naravnih sil, ki jih uporabljajo za pogon svojih ladij. Kajti to isto energijo je mogoče z enako lahkoto uporabiti za grozno uničenje ali za napredek človeštva." (1)
       "Kot je bilo povedano v knjigi Znotraj vesoljskih ladij, naši znanstveniki delajo v tej smeri in bodo nedvomno odkrili, kako to moč vesolja uporabiti; toda tedaj jo bomo uporabljali na lastno odgovornost. Upajmo torej, da bomo, preden nam bo narava razkrila svojo skrivnost, napredovali veliko dlje po poti sočutnega bratstva." (1)

Viri:
(1) George Adamski, Kozmična znanost za razširjanje kozmičnih principov in resnic (1957-58).
(2) George Adamski, Znotraj vesoljskih ladij (1955).
(3) Helen in Betty Mitchell, Srečali sva ljudi iz vesolja (1959).
(4) Benjamin Creme, Zbiranje sil svetlobe – NLP-ji in njihovo duhovno poslanstvo (2010).

Vprašanja in odgovori

V.: (1) Kako lahko medicinsko znanost prepričamo, da jedrske elektrarne, ne glede na to, ali se v njih dogajajo nesreče ali ne, predstavljajo nevarnost same po sebi in da so visoko toksične? (2) Ali bo nadaljnji razvoj Kirlianove fotografije ponudil učinkovit dokaz? (3) Če ne, kateri znanstveni pristop bo najhitreje privedel do dokazov o onesnaženosti, ki jo povzroča jedrska energija?
       O.: (1) Če bi to bilo možno, bi to storil že pred mnogimi leti. O nevarnostih jedrskega sevanja pripovedujem že 30 let ali več. Ti "znanstveniki" so pripravljeni prisluhniti le predstavnikom svoje vrste, ki pa imajo podobno omejen pogled. (2) Ne. (3) Izkušnje nesreč, kot so se zgodile v Fukušimi, Černobilu itd.

V.: Hierarhija svetuje, naj v najkrajšem času zapremo vse jedrske elektrarne. (1) Znanstveniki pravijo, da je jedrska energija čistejša od ogljične. (2) Resnično učinkovite alternative niso na voljo. (3) V jedrsko energijo investiramo toliko denarja, da je je naše ekonomije skorajda nemogoče osvoboditi.
Ali lahko prosim komentirate gornje navedbe.
       O.: (1) Kar se tiče izpustov ogljika je ta tehnologija čistejša, vendar ne na ravni pogubnosti. (2) Alternativa je jedrski proces fuzije. Ta ni odvisen od fisije. Je čist in hladen proces, za katerim ne ostajajo odpadki, na podlagi informacij mojstra Djwhala Khula (ki je narekoval nauke Alice Bailey) pa potrebujemo le preprost izotop vode, ki je na voljo po vsem svetu, in bi s tem zadostili vsem svojim potrebam po energiji. Za fuzijski proces je več formul, nekatere so že odkupile naftne družbe, da bi s tem zavarovale svoje interese. (3) To drži za bolj razvite industrijske nacije, ne pa za ves svet. Ne potrebujemo elektrarn, ki temeljijo na fizijskih procesih. So zastarele in izjemno nevarne.

V.: Ali lahko vaš mojster prosim pove, kako bi bilo mogoče kratkoročno do srednjeročno odgovoriti na energetske potrebe sveta, če bi človeštvo upoštevalo nasvet hierarhije o opustitvi jedrske energije?
       O.: S procesom hladne fuzije (glej gornje vprašanje).

V.: V knjigi The Reappearance of the Christ and the Masters of Wisdom (Ponovni prihod Kristusa in mojstrov modrosti) ste napovedali, da bomo kmalu začeli uporabljati tehnologijo hladne fuzije, ki temelji na izotopu vodika, devteriju, pri čemer ste povedali, da je to varen postopek, saj se radioaktivni stranski produkti skorajda ne pojavljajo; devterija pa je v izobilju v vodah oceanov in rek sveta. Trenutno se mnogo znanstvenikov posveča hladni fuziji/jedrski znanosti o koncentrirani snovi, ki potrjujejo, da proces hladne fuzije dejansko poteka. Po drugi strani pa se zdi, da je zelo težko priti do kvantitativnih (in ne kvalitativnih) rezultatov eksperimentov, ki bi jih bilo moč ponoviti. Nujno je treba vzpostaviti natančno ponovljivost dobljenih rezultatov eksperimentov na področju hladne fuzije, preden te procese vključimo v industrijske aplikacije. Pri reševanju tega problema vas (ali vašega mojstra) prosimo za komentar.
       O.: Ko bo zagotovljena potrebna količina energije, časa in sredstev, bo ta problem rešen. To se bo zgodilo kmalu.

V.: Ali je verjetno, da bo v naslednjih 25 letih prišlo do popolne ustavitve vseh aktivnosti, ki vključujejo jedrsko fizijo?
       O.: Da.

V.: Določena količina jedrske energije je potrebna za medicinsko uporabo – ali moramo ukiniti tudi to? S čim bi jo lahko kratkoročno nadomestili?
       O.: To bo nadomeščeno s prihajajočo napredno obliko genskega inženiringa.

V.: Po Fukušimi je bil razvit tako imenovan "jedrski obremenitveni test". (1) Ali menite, da je dovolj zahteven? (2) Ali je ta obremenitveni test resničen in nemanipuliran poizkus preveriti varnost in osvetliti nevarnosti?
       O.: (1) Ne. (2) To je lahko resničen poizkus, vendar gotovo ni učinkovit. Bistvena težava je v tem, da današnja tehnologija jedrske znanosti ne zmore izmeriti vsega razpona energije materije.

V.: Ali je padec trenutnega življenjskega standarda in udobja neizogibna posledica ukinitve jedrske energije?
       O.: Ne, nikakor.

V.: Kje se nahajajo trenutno najbolj nevarne jedrske elektrarne?
       O.: Vse jedrske elektrarne, ki so starejše od 20 let, so še posebej sumljive, ne glede na to, ali so že imele nesrečo ali ne.

V.: Ali so genske okvare in mutacije neizogibna posledica izpostavljenosti jedrskemu onesnaženju?
       O.: Da.

V.: Nemčija je razglasila, da bo v prihodnjih letih opustila jedrsko energijo. Ali menite, da ji bodo druge države sledile?
       O.: Da, sčasoma.

V.: Ali je treba trajno evakuirati vse ljudi, ki živijo v bližini Fukušime (v področju 30 km)?
       O.: Ni jih treba trajno evakuirati. Ko bo elektrarna zaprta, se bodo ljudje v letu ali dveh lahko začeli vračati.

V.: Ali bi z odstranitvijo vrhnje plasti zemlje v področju vzpostavili dovolj varne razmere, da bi otroci lahko začeli obiskovati šole?
       O.: Najverjetneje, da.

V.: Kaj je treba narediti s prehranskimi proizvodi, ki so morda bili kontaminirani?
       O.: Treba jih je uničiti.

V.: Kako obsežna naj bo evakuacijska cona?
       O.: To je odvisno od napredka pri zapiranju jedrskih elektrarn.

V.: Po nesreči v Fukušimi je v morje iztekla visoko kontaminirana voda, česar ni bilo moč ustaviti več dni, kar je povzročilo skrb po vsem svetu; onesnaženje je lokalno zelo prizadelo ribjo populacijo. Čeprav se to lahko razlikuje med ribjimi vrstami – kako obsežna je ta kontaminacija področja in koliko časa bo trajala?
       O.: Zaradi plimovanja in tokov je na to vprašanje nemogoče odgovoriti.

"Nevarno ne glede na količino"

V članku z naslovom "Nevarno ne glede na količino", objavljenem v New York Timesu, dolgoletna protijedrska aktivistka dr. Helen Caldicott piše, da je učinek jedrskega sevanja na zdravje veliko bolj škodljiv, kot priznavajo zagovorniki jedrske energije.
       Caldicottova pravi, da še vedno potekajo razprave o številu smrtnih žrtev zaradi katastrofe v Černobilu leta 1986. "Mednarodna agencija za jedrsko energijo je napovedala le kakšnih 4000 smrti zaradi raka, toda poročilo, ki ga je leta 2009 objavila Newyorška akademija znanosti, navaja, da je zaradi raka in drugih bolezni umrlo že skoraj milijon ljudi. Visoka stopnja radioaktivnega sevanja je povzročila veliko število splavov, zato ne bomo nikdar poznali resničnega števila genetsko poškodovanih zarodkov, ki se niso nikdar rodili (tako Belorusija kot Ukrajina imata zavetišča, polna deformiranih otrok)."
       Caldicottova poudarja, da razvoj rakavega obolenja traja več let, pogosto celo desetletij, genetske spremembe zaradi radioaktivnega sevanja pa se lahko pokažejo šele po več generacijah, zato "bomo vse posledice radioaktivnega sevanja v Černobilu poznali šele čez nekaj desetletij ali celo generacij." Dodaja še: "Sploh si ne moremo predstavljati, koliko rakavih obolenj in drugih bolezni bo v prihodnosti povzročil radioaktivni izotop, izpuščen v okolje v Černobilu in Fukušimi."
       Zdravniki, ki vsakodnevno zdravijo bolnike z rakom, razumejo nevarnost radioaktivnega sevanja, in bi morali izpodbijati trditve fizikov jedrske industrije, pravi Caldicottova.
       "Fiziki prepričljivo govorijo o 'dopustnih dozah' radiacije. Pri tem dosledno ignorirajo notranje povzročitelje sevanja – radioaktivne elemente iz jedrskih elektrarn ali preizkusov jedrskega orožja – ki vstopijo v telo z zaužitjem ali vdihavanjem in povzročijo izpostavljenost majhnega števila celic zelo visoki ravni radiacije. Fiziki se raje osredotočajo na manj škodljivo zunanje sevanje iz virov zunaj telesa, na primer na izotope, ki jih izpuščajo v okolje jedrske elektrarne, medicinske rentgenske žarke, kozmično sevanje ali sevanje iz ozadja, ki je naravno prisotno v našem okolju.
       "Vendar pa zdravniki vedo, da varna količina radioaktivnega sevanja ne obstaja in da se prejeta radiacija sešteva. Mutacije, ki jih ta radiacija povzroča v celicah, so v glavnem škodljive. Vsi nosimo v sebi več sto genov bolezni: za cistično fibrozo, diabetes, fenilketonurijo, mišično distrofijo. Zabeleženih je že več kot 2600 genetskih bolezni. Vsako od njih lahko povzroči mutacijo zaradi radioaktivnega sevanja. Zagotovo jih bomo v prihodnosti pogosteje srečevali, ker umetno povečujemo raven sevanja iz ozadja."
       V zvezi z jedrsko energijo so imeli znanstveniki večji politični vpliv na ameriški Kongres od zdravnikov, ker so lahko predstavili "uspehe" na tem področju. Caldicottova meni, da se zdravniki do zdaj še niso dovolj potrudili politikom in javnosti razložiti dolgoročne nevarnosti radiacije. To se mora spremeniti, pravi. "Zdravniki se morajo zoperstaviti jedrski industriji. Jedrska energija ni niti čista niti trajnostna, prav tako ni alternativa za fosilna goriva – pravzaprav znatno prispeva k globalnemu segrevanju. Energija sonca in vetra ter geotermalna energija lahko v kombinaciji z varčevanjem zadovoljijo vse naše potrebe po energiji."
       Caldicottova članek zaključi z navedbo, da so jedrski znanstveniki v projektu Manhattan v ZDA, ki so razvili atomsko orožje, poznali toksičnost radioaktivnih elementov. "Upali so, da jih bo miroljubna jedrska energija oprala krivde zaradi Hirošime in Nagasakija, vendar je trpljenje le še podaljšala. Fiziki so imeli dovolj znanja, da so začeli jedrsko dobo. Zdravniki imajo dovolj znanja, verodostojnosti in legitimnosti, da jo končajo."
       vir: The New York Times, ZDA

Predlagano odlagališče radioaktivnih odpadkov v Avstraliji

Za rešitev problema odlaganja nevarnih radioaktivnih odpadkov namerava avstralska laburistična vlada vzpostaviti nacionalno odlagališče radioaktivnih odpadkov v kraju Muckaty, 120 kilometrov severno od Tennant Creeka v avstralskem Severnem teritoriju. Zakonsko podlago, ki so jo poimenovali Zakon o nacionalnem ravnanju z radioaktivnimi odpadki, bodo obravnavali na naslednjem zasedanju zgornjega doma Senata v mesecu juniju 2011.
       Zemljiški odbor Severnega teritorija je Zemljiški sklad Muckatyja opredelil kot potencialno lokacijo za odlagališče navkljub nasprotovanju številnih domorodnih tradicionalnih lastnikov področja. Medtem ko nekateri člani Zemljiškega sklada Muckatyja podpirajo vzpostavitev odlagališča odpadkov v zameno za denarno nadomestilo in izboljšane splošne storitve, pa se številni s tem ne strinjajo.
       Vprašanje, kaj storiti z avstralskimi radioaktivnimi odpadki iz medicinske, industrijske, kmetijske in raziskovalne uporabe jedrskih materialov, je predmet razprav že desetletja in je še vedno daleč od razrešitve. Odpadke trenutno skladiščijo na številnih lokacijah po državi. Nekaj avstralskega radioaktivnega odpada je uskladiščenega celo na Škotskem in v Franciji. Najbolj radioaktiven material, ki ga nameravajo odlagati na novem odlagališču jedrskih odpadkov, bo izrabljeno jedrsko gorivo iz raziskovalnih jedrskih reaktorjev Lucas Heights.
       vir: theage.com.au, globalissues.org, foe.org.au

Kako javnost prepričati o prednostih jedrske elektrarne

V nizozemski politiki je bila veliko let po černobilski katastrofi gradnja novih jedrskih elektrarn tabu. Odkar pa je oktobra 2010 prišla na oblast zelo konservativna vlada, jedrskemu lobiju bolje kaže.
       Nizozemska ima jedrsko elektrarno v kraju Borsele in trenutni vladni kabinet je trdno odločen zraven prve zgraditi še drugo jedrsko elektrarno – navkljub dogodkom v Fukušimi.
       Katere argumente uporablja jedrski lobi, da bi javnost pripravil na novo jedrsko elektrarno? Eden od vedno znova uporabljenih argumentov je ta, da je jedrska energija čista oblika energije, ki ne proizvaja CO2, in je zato nepogrešljiva pri preobrazbi v "zeleno" družbo. Ta argument je celo nekdanji lobist komentiral takole: "Zelo preprosto je zavajati javnost in medije, ki tega tako ali tako ne razumejo."
       Ostali argumenti, s katerimi poskušajo prepričati javnost, sodijo v domeno zastraševanja. Drugi argument je na primer ta, da je jedrska energija ekonomska nujnost, ki bo ohranjala nizke cene energije, in če takšne poceni energije ne bo, se bodo nizozemska podjetja preselila v tujino in bo gospodarstvo propadlo. To je zavajajoč argument. Jedrska elektrarna v Borselu pokriva vsega dva odstotka nizozemske porabe energije. Po izgradnji druge elektrarne se bo ta delež dvignil na 10 odstotkov, vendar po mnenju urada Sociaal-Economische Raad (vladni svetovalni urad) proizvedena energija ne bo nič cenejša.
       Naslednji argument iz kategorije zastraševanja je ta, da "bodo luči ugasnile". Po mnenju mednarodno priznanega strokovnjaka za energijo prof. Wima Turkenburga z univerze Utrecht, je ta argument popoln nesmisel. Uporabljen je bil že pred 30 do 40 leti in se nikdar ni izkazal za resničnega.
       Jedrska energija sploh ni potrebna, saj Nizozemska že gradi več novih elektrarn na plin in premog. Po navedbah ministra za ekonomske zadeve bo imela država že čez nekaj let presežek energije in jo bo lahko izvažala.
       Četrti argument v prid jedrski energiji je ta, da bi koristila lokalnemu zaposlovanju. Jan Rotmans, profesor trajnostnih študij na univerzi Erasmus v Rotterdamu, je mnenja, da ta argument ne vzdrži, saj Nizozemska nima znanja, potrebnega za gradnjo jedrske elektrarne, zato bi ta dela opravila predvsem tuja podjetja, najverjetneje francoska. Ko bi bila jedrska elektrarna v pogonu, bi nudila zaposlitev približno 150 delavcem. Gradnja nove elektrarne bi stala 4–5 milijard evrov, kar je ogromna investicija za vsega 150 novih delovnih mest. "V tem primeru bi bilo bolje zgraditi tovarno piškotov, ali ne?" se je pošalil profesor Rotmans.
       Profesor Rotmans tudi izpodbija trditev jedrskega lobija, da bi do nezgode lahko prišlo le enkrat na milijon let. Koliko večjih in manjših nezgod smo že doživeli? V preteklih letih so zaradi nezgod zaprli 125 jedrskih elektrarn, od tega osem zaradi taljenja sredice. Profesor Rotmans pravi, da po vsaki nezgodi zatrjujejo, da "bo naslednja generacija jedrskih elektrarn absolutno varna." V resnici pa se obljubljena varnost po vsaki nezgodi zgolj prestavi na naslednjo generacijo.
       vir: "Zembla", VARA-tv, Nizozemska

Tudi vsaka podzemna jedrska eksplozija v ozračje sprosti prah, ki je popolnoma kontaminiran z jedrskim sevanjem, katerega razpolovna doba je tisoče in tisoče let. Odstranjujejo toliko sevanja in onesnaženja, kot je znotraj karmičnih omejitev mogoče. Prav tako se spuščajo v oceane in nevtralizirajo odpadke, ki smo jih tja odvrgli in ki bi sicer pobili morsko življenje ter nadalje zastrupljali planet.
       Že zdaj je planet onesnažen v meri, ki je nevarna. Onesnaženje je od vseh bolezni človeštva največji ubijalec in velik del tega predstavlja jedrsko sevanje. Nasvet Maitreje in mojstrov bo, da nemudoma zapremo vse jedrske elektrarne na fizijo po svetu. Že jutri bi jih lahko nadomestili z varnim procesom jedrske fuzije kot začasnim ukrepom pred prihodom svetlobne tehnologije.
       (Benjamin Creme, Veliko približevanje)

Novo zanimanje za hladno fuzijo

Elektrokemika prof. Martin Fleishmann in prof. Stanley Pons sta leta 1989 med izvajanjem eksperimentalne elektrolize s paladijevo katodo v težki vodi opazila znatno količino presežne toplote. (Glejte poročilo "Hladna jedrska fuzija" v reviji Share International, maj 1989.) Ta "hladna fuzija" je v poznih 1980-tih pritegnila pozornost tako znanstvene skupnosti kot tudi medijev, kajti če bi bilo mogoče s hladno fuzijo proizvajati energijo, bi lahko energijske probleme sveta rešili relativno preprosto. Toda drugi znanstveniki so dosežek Fleishmanna in Ponsa le stežka dosledno ponovili, zaradi česar sta postala predmet javnega posmeha znanstvene skupnosti, zanimanje za hladno fuzijo pa se je za nekaj let poleglo. Toda v zgodnjih 1990-tih so znanstveniki na Japonskem, v ZDA, Rusiji, Italiji, Kitajski in drugod znova pokazali zanimanje za hladno fuzijo.
       Marca 2004 je bilo registrirano novo znanstveno združenje kot neprofitna dobrodelna ustanova, katere cilj je "spodbujanje razumevanja, razvoja in uporabe jedrske znanosti zgoščene snovi v javno dobro". Imenuje se Mednarodno združenje za jedrsko znanost zgoščene snovi (Condensed Matter Nuclear Science – ISCMNS). (Zgoščena snov je surovina, ki se uporablja v procesu hladne fuzije.) Združenje ISCMNS "organizira in podpira znanstvena srečanja, spodbuja komunikacijo in sodelovanje med znanstveniki ter objavlja in razširja novice in rezultate. Izdaja tudi strokovno pregledano Revijo o jedrski znanosti zgoščene snovi." Združenje spodbuja napredek tega znanstvenega področja tudi z objavo podatkov na svoji spletni strani, ki je največja javno dostopna elektronska zbirka novih in zgodovinskih podatkov o jedrski znanosti zgoščene snovi. Njen pomen je izreden, saj sta eksperimentalno delo in napredek na področju raziskovanja hladne fuzije tako javno objavljena in predmet javnega preverjanja.
       vir: www.iscmns.org

Več informacij:
M. Fleischmann, S. Pons in M. Hawkins: Electrochemically induced Nuclear Fusion of Deuterium, Journal of Electroanalytical Chemistry, Vol. 261, str. 301 (1989)
Hideo Kojima: Discovery of Cold Fusion (v japonščini, 1997)
Akito Takahashi: Cold Fusion 2008 (v japonščini, 2008)

Zvezne države ZDA se borijo proti jedrski energiji

Čeprav Obamova administracija in ZDA v splošnem podpirajo jedrsko energijo, si politiki in aktivisti na ravni posameznih zveznih držav prizadevajo za zaprtje po njihovem prepričanju nevarnih reaktorjev, korporacije pa ugotavljajo, da so nove jedrske elektrarne preveč tvegane.
       Februarja 2010 so člani državnega zakonodajnega telesa glasovali proti podaljšanju dobe obratovanja jedrske elektrarne Yankee, kjer deluje eden najstarejših in najbolj nezgodam izpostavljenih reaktorjev v ZDA. Državni zakon daje zakonodajnemu telesu moč, da po izteku zvezne licence za obratovanje marca 2012 zapre reaktor, vendar se lastniki elektrarne borijo proti temu zakonu po sodni poti.
       V New Yorku želi guverner Andrew Cuomo zapreti jedrsko elektrarno Indian Point, ki je vsega 48 kilometrov oddaljena od središča Manhattana. Ta elektrarna je obenem na potresno izpostavljenem območju. Cuomo pravi, da Indian Point predstavlja nevarnost za mesto New York, še zlasti po napadih 11. septembra. Niti guverner niti državno zakonodajno telo sicer ne moreta preklicati veljavnosti licence operaterja – periodični pregled je na vrsti leta 2012 – vendar lahko država sprejme okoljevarstvene predpise za delovanje elektrarne, na primer za zaščito vodotokov.
       Dve najbolj potresno izpostavljeni jedrski elektrarni v ZDA sta v Kaliforniji: Diablo Canyon blizu tektonske prelomnice na morskem dnu in San Onofre med mestoma Los Angeles in San Diego. V krogu 80 kilometrov od elektrarne San Onofre živi 7 milijonov ljudi, tri aktivne tektonske prelomnice pa so oddaljene 32, 64 in 88 kilometrov.
       Dva tedna pred japonskim cunamijem je 10 članov kalifornijskega Kongresa Urad za energijo ZDA opozorilo, da potresi predstavljajo večjo grožnjo za obe jedrski elektrarni v njihovi državi, kot so prvotno predpostavljali. Protijedrski aktivisti v Kaliforniji so prepričani, da imajo dobre možnosti, da dosežejo predčasno zaprtje elektrarn San Onofre in Diablo Canyon. Morda jih bo podprl tudi guverner Jerry Brown, dolgoletni podpornik obnovljivih virov energije, vendar je dokončna odločitev v rokah Komisije ZDA za regulacijo jedrske energije. Glede na poročilo te komisije v maju 2011 so številne jedrske elektrarne v ZDA slabo pripravljene na kombinirane grožnje, kot sta bila potres in cunami, ki sta prizadela Fukušimo. Poročilo navaja, da je za skoraj tretjino od 104 reaktorjev v ZDA vprašljivo, ali bi lahko kljubovali tako skrajnim razmeram.
       V državi Maryland je načrtovana gradnja novega jedrskega reaktorja pod vprašajem. Investitor Constellation Energy se je oktobra 2010 odločil, da projekta ne bo nadaljeval zaradi – po njihovem mnenju – previsokega stroška kreditnega poroštva države v znesku 7,6 milijard dolarjev.
       Po katastrofi v Fukušimi je družba NRG Energy Inc. preklicala svoje načrte za gradnjo reaktorja v južnem Teksasu, saj je po njihovih besedah "pred delničarji nemogoče upravičiti kakršnokoli nadaljnje finančno angažiranje."
       vir: grist.org

Solidarnost s prebivalci Fukušime – pismo Združenim narodom

Yvonne Margarula je vodja klana avstralskega ljudstva Mirrar. Prejela je nagrado organizacije Friends of the Earth (Prijatelji Zemlje) za varovanje okolja in Goldmanovo nagrado, leta 1998 pa je prejela nagrado Nuclear-Free Future (Prihodnost brez jedrske energije) za prizadevanja za zaščito svoje domovine in kulture pred kopanjem urana.
       6. aprila je generalnemu sekretarju Združenih narodov Ban Ki-moonu poslala pismo, v katerem izraža solidarnost s prebivalci Fukušime. V nadaljevanju objavljamo nekaj citatov.

"Ljudstvo Mirrar iz nacionalnega parka Kakadu v Severnem teritoriju Avstralije, ki je uvrščen na seznam svetovne dediščine, je z veliko žalostjo spremljalo novice o trpljenju japonskega ljudstva zaradi nedavnega potresa, cunamija in jedrske krize. Naše misli in molitve so v teh najtežjih trenutkih s prebivalci Japonske. Upamo, da bodo posamezniki, družine, skupnosti in narod kot celota uspeli na novo zgraditi svoja življenja. Nadejamo se tudi hitre rešitve jedrske krize v Fukušimi …
       Sem vodja klana ali starejša tradicionalna lastnica v najstarejši kulturni tradiciji na svetu. Mi, ljudstvo Mirrar, smo tradicionalni lastniki zemljišča, na katerem je zdaj rudnik urana Ranger in na katerem je predlagano odprtje novega rudnika urana Jabiluka. V rudniku Ranger nakopljejo kakšnih 10 odstotkov svetovne proizvodnje urana. Mi, prvobitni prebivalci, smo nasprotovali odprtju rudnika Ranger, in čeprav našega nasprotovanja niso upoštevali, se naša stališča do danes niso spremenila …
       V zgodnjih 1970-tih se je avstralska vlada v okviru pogajanj z japonskim predsednikom vlade Kakueijem Tanako zavezala k izvozu urana iz rudnika Ranger, ki je na naši zemlji, na Japonsko … Glede na dolgo zgodovino sodelovanja med japonskimi podjetji za jedrsko energijo in lastniki avstralskih rudnikov urana je zelo verjetno, da težave z radioaktivnim sevanjem v Fukušimi vsaj delno povzroča uran, nakopan v zemlji, ki tradicionalno pripada nam. Zaradi tega smo zelo žalostni …
       Danes je na območju rudnika urana Ranger kakšnih 12 milijonov litrov kontaminirane radioaktivne vode, ki ogroža domorodne skupnosti in prodira v svetovno znano vodno območje Ramsar. Rudarsko podjetje, katerega lastnik je Rio Tinto, je prekinilo obdelavo urana zaradi nenehnih težav z vodo in nevarnosti za okolje. Vse to so zelo zaskrbljujoča dogajanja, ki potekajo v naši domovini, največjem avstralskem nacionalnem parku Kakadu …
       Dolga tisočletja smo mi, prvobitni prebivalci Kakaduja, spoštovali svete kraje, kjer domujejo posebne in nevarne moči. Te kraje in moči imenujemo Ojang. Ojang je prisoten tako na področju rudnika Ranger kot tudi na lokaciji predlaganega novega rudnika Jabiluka. Vedno smo verjeli in še danes verjamemo, da vznemirjanje Ojanga povzroči izbruh velike in nevarne energije po vsem svetu. Leta 1970 je moj oče o tem svaril avstralsko vlado, vendar ga nihče na oblasti ni poslušal. Upamo, da bodo ljudje, kot ste vi, prisluhnili in ukrepali že danes."
       vir: Wikipedia; Indymedia Australia; The Independent, VB

Ljudje, ki gradijo jedrske elektrarne, so ujeti v iluzijo, da lahko nadzirajo jedrsko energijo – da o njej vedo vse. Živijo v iluziji, medtem ko toliko ljudi umira zaradi učinkov jedrskega onesnaženja. Poznajo le tri ravni materije, trdno, tekočo in plinasto. Ničesar ne vedo o štirih nadaljnjih stanjih materije, ki so mojstrom poznana in se imenujejo etrske ravni. Nimajo tehnologije, ki bi bila dovolj občutljiva, da bi lahko zaznala etrske ravni; instrumenti so neustrezni. Ljudje po nepotrebnem umirajo zaradi učinkov sevanja na teh štirih višjih ravneh. Znebiti se moramo jedrskega sevanja v vseh njegovih vidikih, kakor hitro je to mogoče.
       (Benjamin Creme, Vprašanja in odgovori, Share International julij/avgust 2009)

Naš zrak, voda, prst, hrana, ki jo jemo, vse to je onesnaženo z mnogimi substancami in strupi. Najhujše od vsega je jedrsko sevanje, ki se izliva iz jedrskih elektrarn in jedrskega eksperimentiranja, ki še vedno poteka. To je največja nevarnost; zlomi naš imunski sistem, alergije pa so posledica tega zloma. Tovrstne alergijske reakcije se pojavljajo po vsem svetu. Mojstri pravijo, da je onesnaženje, še posebej radioaktivno onesnaženje, največji ubijalec na svetu. Prej ko bomo zaprli svoje jedrske elektrarne in ukinili vso jedrsko eksperimentiranje s fizijo, bolje bo za človeštvo.
       (Benjamin Creme, Veliko približevanje)